Dejanski vzroki za zmanjšano delovanje ščitnice
- Pomanjkanje dopamina in serotonina
Serotonin in dopamin spadata med hormone (nevrotransmiterje). V človeških možganih opravljata izredno pomembne funkcije. Pomanjkanje serotonina se povezuje z depresijami, pomanjkanje dopamina pa s pomanjkanjem zagona in energije. Pomanjkanje obeh ima znaten vpliv na delovanje ščitnice, saj se prekine povezava med možgani in ščitnico. Do pomanjkanja serotonina pride zaradi težav s krvnim sladkorjem (hipoglikemija, odpornost na inzulin, že razvita sladkorna bolezen, itd.). Tem težavam največkrat botruje nepravilna prehrana.
- Kronična vnetja
Kronična vnetja nastanejo zaradi črevesnih vnetij, borelije, alergij, intolerance na določena živila, glivic, okoljskih strupov in še bi lahko naštevali. Kronična vnetja škodujejo hipotalamusu, brez katerega ščitnica ne more pravilno delovati. Citokini (beljakovine, ki se sproščajo ob vnetjih) blokirajo občutljivost telesnih celic na ščitnične hormone.
- Težke kovine
Težke kovine iz okolja (na delovnem mestu in doma), hrane in amalgamskih zalivk močno vplivajo na živčni sistem. So eden izmed povzročiteljev avtoimunskih bolezni, tudi obolenj ščitnice. Pri težavah s ščitnico je zato treba vedno preveriti težke kovine. Najučinkovitejši so mobilizacijski urinski testi. Samo razstrupljanje težkih kovina pa mora biti pri obolenjih ščitnice zelo pazljivo, da ne pride do poslabšanja.
- Kronični stres
Veliko ljudi trpi zaradi kroničnega stresa, tako v privatnem kot tudi službenem življenju. Daljša obdobja stresa vodijo v povišane vrednosti kortizola v krvi (kortizol je stresni hormon, ki nastaja v nadledvičnih žlezah), kar ponovno hromi delovanje hipofize. Prizadeta hipofiza pa je povod za zmanjšanje aktivnosti ščitnice.
- Pomanjkanje progesterona
Progesteron je hormon, ki se v zelo velikih količinah nahaja v sluznici maternice, saj skrbi za ugnezdenje oplojenega jajčeca. Pomanjkanje progesterona ne vodi zgolj v neplodnost, temveč številne druge težave – utrujenost, glavobole, pridobivanje teže in nihanje razpoloženja. Težavam se ne izogne tudi ščitnica, ki ob pomanjkanju progesterona izdeluje znatno manj ščitničnih hormonov. Tako kot pomanjkanje serotonina in dopamine se tudi pomanjkanje progesterona povezuje z motenim vzdrževanjem ravni sladkorja v krvi.
- Prevlada estrogena
Pomanjkanje progesterona se največkrat pojavlja sočasno s presežkom estrogena (t.i. prevlada estrogena ali estrogenska dominanca). Ob jemanju kontracepcijskih tabletk ali drugih hormonskih terapij velja pomisliti na posledice, ki jih imajo tovrstni preparati na ščitnico. Podoben vpliv kot estrogenska zdravila imajo tudi nekateri hormonski (endokrini) motilci iz okolja, ki prav tako zmanjšujejo aktivnost ščitnice.
- Presežek testosterona
Previsoka vrednost testosterona v krvi pri ženskah povzroči, da se preveč T4 (tiroksina) pretvarja v T3 (trijodtironin). To vodi v odpornost na ščitnične hormone. Visok nivo testosterona je pogost pri ženskah s t.i. sindromom policističnih jajčnikov. Zmanjšanje delovanja ščitnice je možno tudi pri moških, ki jemljejo testosteronske nadomestke.
- Zdravila
Omenili smo že, da je zdravljenje v bolnišnici eden izmed možnih vzrokov za zmanjšano delovanje ščitnice. K temu seveda sodijo tudi zdravila, ki imajo za ščitnico škodljive stranske učinke. Le-te zdravniki relativno slabo poznajo. Med zdravila, ki zavirajo delovanje ščitnice, prištevamo:
- Glukokortikoide (kortizon)
- Zaviralce protonske črpalke (za zmanjševanje kislosti v želodcu)
- Beta blokatorje (za zdravljenje srčnih obolenj)
- Zdravila za zniževanje ravni holesterola
- Zdravila z litijem (za zdravljenje depresij in bipolarnih motenj)
- Dopaminske agoniste (za zdravljenje Parkinsonove bolezni in sindroma nemirnih nog)
- Kontracepcijske tabletke in hormonske terapije
- Zdravila za zaščito želodčne sluznice (sukralfati – aluminijeve soli)
- In nekatera druga zdravila
- Pomanjkanje hranilnih snovi
Hranilne snovi so nujno potrebne za izgradnjo ščitničnih hormonov, gradijo pa tudi encim 5-dejodinazo, ki pomaga pri presnovi T4 v T3. Če nam manjka hranilnih snovi oz. se te zaradi motenj ne absorbirajo, potem je verjetnost za pojav zmanjšanega delovanja ščitnice večja.
Hranilne snovi, ki podpirajo delovanje ščitnice, so npr. vitamin A, vitamin D, selen, jod in cink. Seveda so pomembne tudi druge hranilne snovi.
Vitamin A: Pomanjkanje vitamina A povzroča imunost/odpornost telesnih celic na ščitnične hormone.
Vitamin D: Pomanjkanje vitamina D se največkrat pojavlja sočasno s pomanjkanjem kalcija.
Selen: O velikem pomenu selena za ščitnico priča že dejstvo, da se ga v tem organu nahaja največji delež v telesu. Pomanjkanje selena poškoduje ščitnico in onemogoča delovanje encima 5-dejodinaze. Pri zmanjšanem delovanje ščitnice zaradi Hashimotovega tireoditisa je mogoče z jemanjem prehranskih dopolnil s selenom celo znižati nivo protitelesc.
Cink: Tako kot selen v ščitnici se cink uporabi za izgradnjo ščitničnih hormonov. Hkrati pa so ščitnični hormoni nujno potrebni za absorbcijo cinka, zato lahko zmanjšana aktivnost ščitnice dodatno poslabša pomanjkanje cinka – in začarani krog se začne. Vse, ki imajo težave z izpadanjem las, bo zanimal podatek, da obe stanji (pomanjkanje cinka in zmanjšano delovanje ščitnice) vodita v izgubo las. Zgolj z jemanjem ščitničnih hormonov (npr. levotiroksina) se stanje ne bo izboljšalo, dokler ne odpravimo pomanjkanja cinka. Uživamo torej s cinkom bogato prehrano in prehranska dopolnila s cinkom.
- Disbioza – porušena črevesna flora
20% neaktivnega hormona T4 se v črevesju pretvori v aktivni hormon T3. Pogoj, da ta proces poteka nemoteno, je zdrava črevesna flora. Pri disbiozi je pretvarjanje hormonov oteženo, saj se ne more aktivirati encim 5-dejodinaza. Čiščenje črevesja je zato pomemben ukrep pri zmanjšanem delovanje ščitnice.
- Visok nivo homocisteina
Homocistein je strupen stranski produkt prebave beljakovin, ki se v zdravem organizmu bliskovito spremeni v neškodljive snovi. Za razgradnjo so nujno potrebni vitamin B6, vitamin B12 in folna kislina. V kolikor jih v telesu primanjkuje, se nivo homocisteina dvigne. Takšno stanje je zelo nevarno, saj povišuje tveganje za nastop arterioskleroze, nič kaj bolje pa jo ne odnese tudi ščitnica, saj visok nivo homocisteina povzroča odpornost oz. neobčutljivost celic na ščitnične hormone.
- Sevanje mobilnega telefona in obremenjenost z živim srebrom
Sevanje mobilnega telefona in obremenjenost z živim srebrom sta manj poznana, a tesno povezana vzroka za zmanjšano delovanje ščitnice. Ko telefoniramo z mobilnim telefonom, ga držimo zelo blizu čeljusti. Zaradi sevanje mobilnega telefona se iz amalgamskih zalivk sprošča živo srebro, ki močno prizadene ščitnico. Sevanje mobilnega telefona je tudi neposredno (brez vpletenosti živega srebra) škodljivo za ščitnico. Škodljiv učinek ima že 20 minut telefoniranja na dan.
- Fluoridi
Fluoridi se nahajajo v mineralni vodi, jedilni soli in izdelkih za zobno nego. S svojim učinkovanjem blokirajo delovanje ščitnice.