Pomanjkanje vitamina D povzroča debelost

Zadostna količina vitamina D je sestavni del diete

Dolga leta je veljalo, da je izguba teže preprost koncept: porabi več kalorij, kot jih vneseš v telo. Pa je res tako lahko izgubiti odvečne blazinice? Ne vedno.

Vsako telo je posebno in se drugače odziva na spremembe prehrane in gibanja. Tako kot so različni vzroki za nastanek debelosti, tako različni so tudi prijemi za izgubo kilogramov.

Debelost povzročata seveda v prvi vrsti nepravilna prehrana in pomanjkanje gibanja, vendar ne gre zanemariti drugih dejavnikov:

– genetska predispozicija,

– stanje hormonov,

– starost,

– izpostavljenost stresu,

– preskrbljenost z minerali (še posebej magnezijem),

– stopnja zakisanosti,

– obremenjenost s strupi.

Vitamin D pomaga pri hujšanju

Manj znan dejavnik, ki pripomore k debelosti, je pomanjkanje vitamina D. Študije so pokazale, da jemanje zadostnih količin vitamina D v času hujšanja pomaga pri izgubi teže, hkrati pa še okrepi druge pozitivne učinke hujšanja (nižji krvni pritisk, znižan krvni sladkor, zmanjšanje trigliceridov v krvi). Učinki jemanja vitamina D so bili najmočnejši ob sočasnem jemanju kalcija. Raziskave so pokazale, da pomanjkanje vitamina D ni samo dejavnik pri nastanku debelosti, temveč tudi odpornosti na inzulin, ki je predstopnja sladkorne bolezni.

Kako točno vitamin D s svojim delovanjem pripomore k izgubi teže še ni pojasnjeno, obstaja pa nekaj domnev.

Vitamin D posreduje signale, ki sprožijo porabo maščob

 Znanstveniki domnevajo, da se na maščobnih celicah nahajajo posebni receptorji za vitamin D. Ti odločajo, ali se bo vsebina celice (torej maščoba) porabila za nastajanje energije ali pa se bo shranila v obliki maščobnih blazinic za »hude čase«. Če vitamin D ne pristane na receptorju in ne aktivira procesa nastajanja energije, se bo maščoba odložila.

Receptorje za vitamin D posedujejo tudi možganske celice, ki nadzorujejo presnovo ter občutenje lakote in sitosti. Ob pomanjkanju vitamina je delovanje celic moteno, kar privede do zmanjšanega občutenja sitosti.

Prav tako je dokazano, da vitamin D zmanjšuje oz. blaži sistemska vnetja (kronična, a velikokrat neopažena vnetja na ravni celotnega organizma). Kronična vnetja so dokazano povezana tudi z debelostjo.

Prav zato moramo biti še posebej pozorni na zadosten vnos vitamina D, ko trpimo zaradi prevelike teže, pa kilogrami kljub zmanjšanemu vnosu kalorij ne izginejo.

Vendar to ne pomeni, da se ljudem z idealno težo ni potrebno zanimati za stanje vitamina D v telesu. Ustrezen nivo vitamina D v telesu ne bo povzročil nekontrolirane izgube teže, kot bi si morda mislili, temveč bo poskrbel izključno za doseganje optimalne telesne teže.

Korelacija med povečanim indeksom telesne teže (ITM) in manjšo koncentracijo vitamina D v telesu je tudi znanstveno dokazana. Za vsakih 10% povečanja indeksa telesne mase se za 4% zmanjša količina vitamina D v krvi.

Vitamin D ne pomaga samo pri preprečevanju debelosti, temveč tudi pri drugih zdravstvenih tegobah, zato se jemanje priporoča vsem, ne le ljudem s preveliko telesno težo.

Posredne povezave med pomanjkanjem vitamina D in debelostjo

Pomanjkanje vitamina D je tudi posredno odgovorno za nastanek debelosti. Tako lahko pomanjkanje vitamina D vodi v depresijo, z depresijo sta povezani utrujenost in brezvoljnost, od tam pa je le še droben korak do telesne neaktivnosti in posledičnega nabiranja maščobnih blazinic.

Nizek nivo vitamina D povzroča težave s krvnim sladkorjem, kar poveča verjetnost nastanka debelosti in sladkorne bolezni.

Pomanjkanje vitamina D povezujejo celo z zelo resnimi obolenji, kot sta revmatoidni artritis in multipla skleroza, ki močno okrnita gibljivost, kar poveča možnost debelosti. Pacientom z multiplo sklerozo se za zdravljenje predpiše kortizonska terapija, njeni stranski učinki pa povzročajo dodatno nabiranje nezaželenih maščobnih blazinic.

Ko v telesu torej ni dovolj vitamina D, se posledice kažejo posredno in neposredno. Pomembno je, da primanjkljaj kar se da hitro odpravimo!

Odpravimo pomanjkanje vitamina D

Priporočen odmerek vitamina D za odraslo osebno znaša 20 mikrogramov na dan (800 IE). Najboljši viri vitamina D v živilih so mastne ribe (vitamin D ni topen v vodi, temveč v maščobah), kot so bakalarji, tune, skuše in lososi. Drugi viri vitamina D so jajca, mlečni izdelki in telečja jetra.

Vegetarijanci in vegani lahko posežejo po gobah, še posebej tistih, ki so zrasle pod vplivom UV-žarkov (torej niso umetno gojene v zaprtih prostorih).

Na žalost pa samo z ustrezno prehrano običajno ne moremo doseči dovolj visokih ravni vitamina D. Vitamin D oz. njegova predstopnja za nastajanje nujno potrebujeta vpliv sončnih žarkov – zmerno izpostavljanje (ne najmočnejšemu) soncu je zelo priporočljivo.

Med poletjem se vitamin D nalaga v telesu, v hladnejših in temnejših mesecih pa se te zaloge črpajo. Večina ljudi med poletjem ne nabere zadostne zaloge, zato ne preseneča, da se v zimskem in zgodnjem pomladanskem času, ko so zaloge izropane, tako pogosto pojavita melanholija in depresija. Pri ljudeh s preveliko telesno težo se v telo sprošča še manj vitamina D kot pri ostalih ljudeh, saj se vitamin D (ki je topen v maščobah) ujame v maščobne celice.