Pomanjkanje kalija

Prehrana | 12. 09. 2018

Kalij sodi med življenjsko pomembne minerale, ki jih je potrebno redno dovajati v telo. V telesu opravlja številne regulatorne funkcije: nadzoruje rast celic, krvni pritisk, živčno-mišično aktivnost, membranski potencial in mnoge druge telesne procese. Pomanjkanje kalija je v najslabšem primeru smrtno nevarno, saj povzroča nepravilnosti v delovanju srca.

Kalij

Čisto vsaka človeška telesna celica vsebuje kalij. Kot pozitivno nabit delec sodeluje pri številnih elektrofizioloških procesih v telesu, zato ga prištevamo med elektrolite. Njegova najpomembnejša naloga je prenos dražljaja med živci in mišicami. Tako mineral poskrbi, da se mišice skrčijo in nato znova sprostijo.

Kalij nam ne pomaga le pri fizičnem udejstvovanju, temveč tudi pri veliko pomembnejših procesih v telesu, kot je na primer krčenje srca in krčenje prebavnega trakta (peristaltika). Srce je naša največja mišica, ki v minuti naredi približno 70 utripov, za pravilno delovanje pa potrebuje zadostno količino kalija. Pri procesu krčenja srca sodelujeta tudi kalcij in natrij.

Natrij in kalij imata nasprotno delovanje, zato je pomembno, da sta v telesu v ravnovesju. Natrij zvišuje krvni tlak, kalij pa ga znižuje. Dandanes ljudje zaužijemo prevelike količine natrija (soli) v hrani, zato ne preseneča, da se pojavlja tako veliko število srčnih in krvožilnih obolenj. Zanimiva je raziskava znanstvenikov na ameriški zdravstveni univerzi Albert Einstein v New Yorku, ki je pokazala, da s kalijem bogata prehrana znižuje umrljivost, saj zniža verjetnost za srčno kap za kar 24%.

Kalij nam poleg tega omogoča, da občutimo mraz in toploto, regulira nivo tekočin v telesnih celicah in preprečuje pretirano izločanje vode iz telesa, pri čemer deluje nasprotno od natrija.  Skrbi tudi za aktivacijo encimov. To so kemične spojine, ki skrbijo za nemoten potem presnove, podpirajo prebavo in naš imunski sistem, s tem pa tudi zagotavljajo obrambo pred vnetji v telesu.

Kalija telo ne more proizvajati samo, zato ga moramo v telo vnesti s prehrano. Dnevno naj bi zaužili približno 2 grama (2000 mg) kalija z živili. Raziskave so pokazale, da večina ljudi ne doseže priporočenega dnevnega odmerka. Dobri viri kalija so: meso, ribe (losos), školjke, suho sadje (suhe marelice, suhe slive in suhi datlji), kakav, avokado, banane, jabolka, granatna jabolka, jagode, kokosova voda, pomarančni sok, srednje pečen krompir, špinača, paradižnik, jajčevec, buče, artičoke, peteršilj, kalčki, stročnice (grah, kvinoja, leča, fižol), oreščki (mandlji, arašidi, pistacije) in gobe (lisičke).

Definicija pomanjkanja kalija

Razlikujemo med dvema vrednostma kalija v telesu – intracelularno (znotrajcelično) in ekstracelularno (zunajcelično) vrednostjo. Normalna intracelularna vrednost znaša približno 150 mmol/l, medtem ko znaša ekstracelularna vrednost okoli 4 mmol/l.

Pomanjkanje kalija se v medicinskem svetu definira kot prenizka koncentracija kalija v krvnem serumu, torej kot pomanjkanje kalija v izvenceličnem prostoru. Strokoven izraz za pomanjkanje kalija je hipokaliemija. O hipokaliemiji govorimo takrat, ko pade koncentracija kalija v ekstracelularnem prostoru pod 3,5 mmol/l.

Simptomatika pomanjkanja kalija

Premajhna koncentracija kalija je vzrok za nastanek mnogih zdravstvenih težav. Med prvimi simptomi, ki jih občutijo prizadeti, sta splošna utrujenost in pomanjkanje energije. Vzrok za to leži v pomenu kalija za pravilno delovanje mišic in živcev. Iz istega razloga se lahko pojavi ohromelost mišic, še posebej mišic udov. Ob pomanjkanju se pojavijo tudi težave z živci. Najpogosteje se pojavi slabenje ali celo izostanek refleksov.

Pomanjkanje kalija se odraža tudi v prebavnem traktu. Pogosto se pojavijo zaprtje, tiščanje v želodcu, občutek polnosti, napihnjen trebuh in bolečine pri opravljanju potrebe. V zelo hudih primerih se pojavi t.i. paralitični ileus –  mehanska ali funkcionalna zapora pretoka črevesne vsebine, ki nastane zaradi ohromitve mišic črevesja, ki so sicer odgovorne za pomikanje prebavljene hrane po črevesju. Gre za zelo resno obolenje, ki bolniku povzroča močne bolečine v trebuhu in napihnjenost.

Posebej nevarne so posledice pomanjkanja kalija na delovanje srca, še posebej na t.i. repolarizacijo srca. Delovanje srca se namreč deli na dve pomembni fazi – fazo krčenja srca in fazo mirovanja, v kateri v srce prispe nova pošiljka kisika, ki je potrebna za novo krčenje srca in ponoven iztis krvi iz srca.

Pri moteni repolarizaciji srca, ki se kaže z manjšo spremembo v krivulji EKG, je dotok kisika moten. Poleg pomanjkanja kalija repolarizacijo srca motijo tudi živčnost, hormonski vplivi, ateroskleroza, itd. Pomanjkanje kalija prav tako povzroči motnje ritma srca in nepravilno delovanje srčnega spodbujevalnika.

Kalij znižuje krvni tlak, zato njegovo pomanjkanje pogosto vodi v povišan krvni pritisk. Pri tem je pomembna tudi koncentracija natrija v telesu, saj minerala sodelujeta pri regulaciji krvnega tlaka.

Kalij je prav tako pomemben za ohranjanje kislinsko-bazičnega ravnovesja v telesu. Ob pomanjkanju nam grozi zakisanost telesa, ki je še posebej v celostnem zdravljenju razumljena kot povzročitelj mnogih bolezni.

Vzroki za pomanjkanje kalija

Pomanjkanje kalija povečini povzroča premajhen vnos minerala s prehrano ob sočasnem pretiranem izločanju tekočin iz telesa. Odrasli bi po priporočili morali zaužiti vsaj 2.000 mg kalija s prehrano, otroci pa od 1.000 do 1.900 mg, odvisno od njihove starosti.

Telo z urinom izloča relativno velike količine kalija, zato mora biti vnos s prehrano dovolj visok, sicer se pomanjkanje kaj hitro pojavi. V primeru driske ali bruhanja telo izgublja znatno večje količine tekočine, zato moramo temu primerno povečati tudi vnos kalija. Enako velja tudi za ekstremne športnike, ki s potenjem izgubljajo velike količine tega minerala. Pomanjkanje kalija nastopi tudi ob jemanju diuretikov ali ob zastrupitvi z barijem.

Druga obolenja, ki povzročajo pomanjkanje kalija, sta še Connov sindrom in Gitelmanov sindrom. Ime »Connov sindrom« ali »primarni hiperaldosteronizem«, označuje pretirano proizvodnjo hormona aldosterona v nadledvični žlezi, ki ima za posledico nizke ravni kalija v telesu, hkrati pa so povišane ravni natrija. Tovrstno neravnovesje povzroči dvig krvnega tlaka, glavobole, krvavitve iz nosu, šumenje v ušesih, motnje vida in občutke tiščanja v prsih.

V najslabšem primeru vodi obolenje v t.i. hipertenzivno krizo. Tako imenujemo stanje, ko zelo visok krvni tlak povzroča motnje v delovanju različnih telesnih organov. Obravnava se kot nujen zdravniški primer. Vzrok za nastanek Connovega sindroma se skriva v nepravilnem delovanju skorje nadledvičnih žlez (npr. zaradi adenoma ali razjede) ali pa genetske predispozicije, ki vodijo v povečano izločanje hormona aldosterona. Povzročitelj Connovega sindroma je lahko tudi ciroza jeter.

Tudi v primeru Gitelmanovega sindroma je pri bolnikih izrazita hipokaliemija, vzroki za njen pojav pa do danes še vedno niso povsem pojasnjeni. Ta izredno redka dedna bolezen lahko v nekaterih primerih že v otroštvu povzroči simptome, kakršni so mišični krči ali celo ohromljenost ter resne prebavne težave. Poleg pomanjkanja kalija bolnike velikokrat prizadene sočasno pomanjkanje magnezija, ki ima ponovno določene negativne posledice na delovanje telesa.

Kot možen vzrok za pomanjkanje kalija se omenja pretirano uživanje gaziranih pijač. Kofein, glukoza in fruktoza, ki jih gazirane pijače vsebujejo, povzroča povečano izločanje kalija. Pomanjkanje kalija povzroči uživanje več kot dveh litrov gaziranih pijač dnevno. Raziskave so pokazale, da se stanje takoj popravi, ko prenehamo z uživanjem tovrstnih pijač.

Diagnosticiranje

Za diagnosticiranje pomanjkanja kalija se opravi obsežna preiskava krvi ali pa se opravi testiranje z neinvazivno napravo Oligoscan, ki nam prikaže zaloge kar 20 mineralov v telesu, ne samo kalija.

Če obstaja sum, da pomanjkanje kalija povzroča Connov sindrom, potem se za postavitev diagnoze izmeri tudi koncentracija hormona aldosterona. V kolikor je njegova vrednost povišana, se priporočajo dodatne raziskave ledvic z računalniško tomografijo ali magnetno resonanco, ki razkrijeta morebitna obolenja organa. Tudi merjenje krvnega pritiska je v pomoč pri postavitvi natančne diagnoze.

Zdravljenje

Prvi in seveda najbolj smotrni ukrep ob diagnozi pomanjkanja kalija je seveda povečano uživanje kalija v prehrani. S kalijem bogata živila so tista, ki vsebujejo vsaj 0,2 pa do 1 gram kalija na 100 gramov živila. V to skupino živil spadajo različne gobe, krompir, paradižnik, špinača, fižol pa tudi določene vrste sadja, kot so marelice, banane in datlji. Pri tem velja omeniti, da živila z visokim deležem kalija delujejo odvajalno, zato niso primerna za ljudi z omejenim delovanjem ledvic, ki morajo hoditi na dializo. Če s prehrano ni mogoče doseči ustrezne koncentracije kalija v telesu, se lahko poslužimo prehranskih dopolnil s kalijem.

Če se zaradi pomanjkanja kalija pojavljajo težave s srcem, bo takšen primer obravnavala medicinska stroka z injiciranjem oz. infuzijami kalijevih preparatov, s katerimi se doseže ustrezna raven kalija v krvi. Prehitro povečanje nivoja kalija v telesu je kontraproduktivno, saj nenadno povečanje kalija povzroči zdravstvene težave.

Connov sindrom se medicinsko obravnava in zdravi z zdravili, ki vplivajo na izločanje hormona aldosterona. Če Connov sindrom povzroča adenom na nadledvičnih žlezah, potem se rešitev skriva v njegovi odstranitvi oz. odstranitvi prizadete nadledvične žleze. Pri genetsko pogojeni obliki Connovega sindroma bolniku žal ne preostane drugega kot zdravljenje z zdravili. Jemanje zdravil je dolgotrajno ter namenjeno regulaciji izločanja aldosterona. Sočasno se običajno predpišejo zdravila za nižanje krvnega tlaka.

Če je pomanjkanje kalija posledica Gitelmanovega sindroma, se pomanjkanje običajno zdravi z jemanjem kalijevih prehranskih dopolnil, ki pa žal ne morejo ozdraviti sindroma, temveč samo prispevajo k blažitvi simptomov. Zdravljenje te dedne bolezni žal do danes še ni možno, zato bolnikom ne preostane drugega, kot da jemljejo kalijeve prehranske nadomestke vse življenje.

ŠE VEČ KORISTNIH NASVETOV

Nazaj na seznam člankov
  • Zakisanost telesa – mit ali resnica?
    Razstrupljanje / 29. 08. 2018

    O zakisanosti telesa je v zadnjem času veliko govora. Mnenja o tej temi so močna razdeljena in se večinoma delijo na dva skrajna pola. Prvi trdi, da je zakisanost neizogibna posledica sodobnega življenja in se tiče večine ljudi, drugi pol pa trdi, da pojem zakisanosti spada k področju psevdoznanosti in da je zgolj hipotetičen. Kakšna je torej resnica?

    PREBERITE VEČ
  • Pomanjkanje vitaminov (1.del)
    Prehrana / 19. 04. 2018

    Pomanjkanje vitaminov v razvitih državah sveta praktično ne bi smelo obstajati. Bilo naj bi stvar preteklosti ali pa prisotno zgolj tam, kjer so ljudje zaradi slabih ekonomskih razmer nezadostno prehranjeni. Kdo misli nasprotno, kaj hitro naleti na očitke, da mu gre zgolj za prodajo prehranskih dopolnil. Pa vendar pomanjkanje vitaminov tudi v razvitem svetu sploh ni redko – poglejmo zakaj. 

    PREBERITE VEČ

E-REVIJA AVITA

Brezplačni nasveti, dvakrat mesečno, o zdravem načinu življenja in akcijskih ponudbah.