Naravna pomoč pri vetrovih in napihnjenosti

Kje se skriva vzrok za vetrove in napihnjenost?

Nastajanje plinov v črevesju je normalen proces, ki navadno izzveni v nekaj urah po obroku in ne povzroča bolečin ali slabega počutja. Presežne količine plinov v črevesju pa so lahko posledica treh dejavnikov:

• med hitrim obedovanjem požiramo preveč zraka,
• pili smo gazirane pijače,
• zaužili smo neprebavljive snovi, ki jih bakterije v debelem črevesju spremenijo v pline.

Zadnji vzrok za nastajanje plinov je še posebej pogost. Številna živila, kot so npr. stročnice, vsebujejo dolgoverižne molekule sladkorja, ki jih telo ne more predelati in uporabiti. Nekateri ljudje slabo prebavljajo mleko ali fruktozo, zato morajo celotno nalogo opraviti bakterije v debelem črevesju, ob tem pa nastajajo velike količine plinov. Prav zaradi tega so vetrovi in napihnjenost dobri pokazatelji preobčutljivosti na določeno vrsto hrane.

Vetrovi so sestavljeni iz metana, ogljikovega dioksida, vodikovega sulfida in drugih plinov, ki nastajanju pri vrenju in gnitju. Povzročitelji plinov so bakterije, ki sicer sodijo k normalni črevesni flori.

Pri razgradnji neprebavljivih delcev pospešeno nastajajo prej našteti plini. Ti navadno pristanejo v krvi in se preko pljuč z dihanjem izločijo iz telesa. V primeru presežka plinov se morajo izločiti preko zadnjika.

Medicinski izraz za napihnjenost je meteorizem, z izrazom flatulenca pa se strokovno opiše odvajanje plinov (flatusa, vetrov) iz črevesja.

Živila, ki povzročajo napihnjenost in vetrove

Dolgoverižnih molekul sladkorja, kot sta ramnoza in stahioza, telo ne more razcepiti, saj mu manjkajo potrebni encimi. Zato preko tankega črevesja neprebavljene potujejo do debelega črevesja, kjer jih prebavijo črevesne bakterije. Ob tem nastaja veliko plinov. Živila, ki vsebujejo veliko neprebavljivih delcev, so: stročnice (še posebej fižol), kislo in sveže zelje, jajca, lubenice, prepečenec, polnozrnat in svež kruh in sadje. Veliko vetrov povzroča žvečenje žvečilnega gumija, saj ob tem požiramo zrak.

Bolezni, ki povzročajo vetrove in napihnjenost

K povečanemu nastajanju plinov v črevesju prispevajo tudi določene bolezni.

• Preobčutljivost na laktozo

Pri občutljivosti na laktozo telesu primanjkuje encim laktaza, ki je potreben za razgradnjo laktoze. V kolikor kljub pomanjkanju encima uživamo izdelke z mlečnim sladkorjem, ga morajo razgraditi bakterije v debelem črevesu, kar povzroči izdatno nastajanje plinov.

• Preobčutljivost na fruktozo 

V nekaterih primerih črevesje iz do sedaj še neznanega vzroka ne odvzame dovolj fruktoze (sadnega sladkorja), kar ponovno vodi v presnovo fruktoze šele v predelu debelega črevesja.

• Celiakija

Celiakija je kronična bolezen, pri kateri se ob vnosu beljakovine glutena v telo sproži vnetna imunska reakcija. Posledica celiakije so zelo smrdeče driske, vnetni procesi v črevesju, vetrovi in napihnjenost. 

• Divertikuloza

Divertikuloza je bolezen, pri kateri blato zastaja v vrečastih izrastkih v črevesju, kjer ga razgrajujejo tamkajšnje bakterije. Ob tem nastajajo večje količin plinov.

• Sindrom razdraženega črevesja

Veliko ljudi ima težave s črevesjem, za katere ni mogoče najdi preprostega vzroka. Kot najverjetnejši vzrok se omenjajo prehranske alergije in preobčutljivosti. Pogosto za težavami tiči sindrom razdražljivega črevesja, ki poleg napihnjenosti in vetrov povzroča tudi driske, zaprtja, neredno iztrebljanje in bolečine v trebuhu.

• Nezadostno delovanje trebušne slinavke (pankreasna insuficienca)

O pankreani insuficienci govorimo, ko trebušna slinavka izloča encime v zmanjšanem obsegu. Zaradi pomanjkanja encimov ostanejo nekateri delci hrane neprebavljeni, ti delci se pomaknejo v debelo črevo, kjer jih pričnejo razkrajati bakterije. Kot v prej omenjenih primerih ta proces povzoča povečano nastajanje plinov.

• Intoleranca

Živila, na katere smo intolerančni, lahko povzročajo močne vetrove in napihnjenost. Sami z opazovanjem zelo težko ugotovimo, na katera živila smo intolerantni, zato je priporočljivo narediti krvni test. Na tržišču obstajajo različni ponudniki z različnimi paketi. Preiskavo zaupajmo dobremu laboratoriju, saj niso vsi testi zanesljivi. Bolj raznoliko hrano jemo (npr. uporabljamo veliko začimb, uživamo živila iz indijske ali azijske kuhinje), več živil moramo testirati.

Simptomi pri vetrovih in napihnjenosti

Simptome vetrov lahko – kot vsi vemo – občutimo ali pa zavohamo. Pri napihnjenosti je trebuh izbočen, napet in boleč. Medicina to stanje opisuje s pojmom meteorizem, v pogovornem jeziku pa govorimo o občutku polnosti. Napihnjenost gre navadno z roko v roki z uhajanjem vetrov, ni pa nujno.

Kdaj govorimo o pretiranem uhajanju plinov? Izpuščanje plinov in napihnjenost sta zelo subjektivna simptoma. Mejo je zato težko določiti, saj je odvisna od posameznika, pa vendar izpuščanje plinov več kot 20-krat dnevno nakazuje, da je v črevesju nekaj narobe. Povprečen človek dnevno »pridela« okoli 500 – 1500 ml plinov. Tudi občutek napihnjenosti, ki kar traja in traja, je signal, na katerega velja biti pozoren. Pri napihnjenosti je izpuščanje plinov običajno povečano, ni pa nujno temu tako. Če vetrove spremljajo simptomi, kot so slabost, zaprtje in driska, se priporoča obisk zdravnika.

Diagnosticiranje ter obravnava vetrov in napihnjenosti

 Zdravnik lahko z natančnim vprašalnikom (z vprašanji, kot so: v katerih primerih se pojavi napihnjenost, kako dolgo traja, ali napihnjenost spremljajo drugi simptomi, kakšne so prehranske navade, kako je z jemanjem zdravil…) in telesno preiskavo (tipanje trebuha, poslušanje s stetoskopom, preiskava blata in krvi) pride na sled vzrokom za nastanek težav. Če posumi, da simptome povzročajo prehranske alergije ali preobčutljivosti, bolnika napoti na opravljanje dihalnega testa, s katerim je mogoče zaznati alergijo na laktozo ali fruktozo.

V primeru, da telo ne more presnavljati laktoze oz. fruktoze, to naredijo bakterije, ob tem nastane obilica plinov, ki preko krvi preidejo v pljuča in izdihan zrak. Z dihalnim testom se torej meri povečana prisotnost vodika v izdihanem zraku. V določenih primerih se zdravnik odloči za druge metode preiskav – npr. rentgenske preiskave trebuha ali pa pregled želodca in črevesja.

Kaj lahko storimo pri vetrovih in napihnjenosti?

V normalnih primerih so vetrovi zgolj prehoden pojav, ki običajno izgine sam od sebe. V resnejših primerih, ko napihnjenost in vetrovi vztrajajo dlje časa, pa se moramo ukrepati.

• Eden izmed prvih ukrepov je ta, da se izogibamo živilom, za katera je znano, da povzročajo tovrstne težave (fižol in druge stročnice, kislo zelje, jajca, prepečenec, lubenice, ohrovt, polnozrnat kruh, sadje …).
• Če smo alergični na laktozo, gluten ali fruktozo, se seveda izogibamo živilom, ki jih vsebujejo. V trgovinah je v zadnjem času na voljo velika izbira mlečnih izdelkov, ki ne vsebujejo laktoze, zato odrekanje ni potrebno. Pri živilih s fruktozo so običajno najbolj problematične rozine in grozdje. Izogibanje glutenu je še posebej težavno, saj se nahaja v številnih živilih.
• Ne uživamo gaziranih pijač (pijač z mehurčki ogljikovega dioksida).
• Izogibamo se utesnjenim oblekam, ozkim pasom, itd.
• Hrano uživamo počasi in sproščeno, da ob tem ne požiramo zraka po nepotrebnem.
• Zmerna športna aktivnost preprečuje krče in napihnjenost ter pospešuje izločanje presežnih plinov.
• Topli obkladki ali termoforji ter tople kopeli sproščajo napetost v trebuhu.

V lekarnah je na voljo več preparatov, ki olajšajo napetost, vendar se jih poslužimo le v primeru resnih težav in ob predhodnem posvetu z zdravnikom. Milejše težave odpravljamo z naravnimi zdravilnimi rastlinami, ki jih bomo našteli v nadaljevanju.

Naravna pomoč proti vetrovom in napihnjenosti

V naravnem zdravilstvu najdemo kar nekaj rastlin, ki s svojim delovanjem lajšajo težave, povezane z napihnjenostjo in vetrovi. Kar nekaj rastlin sprošča črevesje in lajša krče, zaradi česar zrak hitreje zapusti črevo. Lahko jih pripravimo kot čajno mešanico in s tem še potenciramo njihovo pozitivno součinkovanje.

• Kumina

Kumina sprošča mišičevje želodčno-črevesnega trakta. S tem olajšuje izhod plinov in zmanjšuje napetost v trebuhu. Poleg tega deluje antibakterijsko, spodbuja prekrvavitev, povečuje apetit in nastajanje želodčnega soka. Eno do dve čajni žlički posušenih semen zdrobimo in prelijemo z vročo vodo. Semena naj se namakajo približno 10 minut, nato jih odstranimo. S tem ko semena pred namakanjem zdrobimo, poskrbimo, da preidejo eterična olja iz notranjosti semen kumine v čaj. Topel čaj pijemo trikrat dnevno po eno skodelico (250 ml), najbolje ob ali po obroku. 

• Korenina angelike

Angelika ali zdravilni gozdni koren je močna aromatična rastlina iz družine kobulnic, ki ima širok spekter zdravilnih učinkov, med drugim preprečuje krče v prebavnem traktu in tako kot kumina olajša sproščanje vetrov. Poleg tega korenina angelike spodbuja nastajanje želodčnega soka in žolča, kar pozitivno vpliva na prebavo in hkrati zmanjšuje nastajanje vetrov. Aktivne snovi v korenini angelike so eterična olja. V času uživanja čajev iz korenin angelike se ne smemo pretirano izpostavljati soncu, saj naredi angelika kožo občutljivejšo na svetlobo. Čaj iz korenin angelike se prodaja v bolje založenih trgovinah z zdravo prehrano.

• Poprova meta

 V listih poprove mete se skrivajo zdravilna eterična olja, ki s svojim delovanjem sproščajo mišičevje črevesja in žolčnika. Prebavni trakt pomirjajo in razkužujejo. Glavna učinkovina v poprovi meti je mentol, omeniti pa veljati tudi sekundarne rastlinske snovi, kot so čreslovine in flavonoidi. Poprovo meto je zelo lahko gojiti v vrtu. Iz njenih posušenih listov si pripravimo okusen in dišeč čaj. Seveda je mogoče čaj poprove mete kupiti v trgovinah in lekarnah, na voljo pa so tudi kapsule z oljem poprove mete, v kolikor nam njen okus ne prija.

• Melisa

Podobno kot poprova meta tudi melisa pomirja, razkužuje in sprošča. Za zmanjšano nastajanje plinov lahko uživamo čaj, v manjših količinah pa se med domačimi pripravki omenja tudi melisino žganje.

• Kamilica

Kamilica je eno najbolj vsestranskih zelišč, zato ne preseneča, da  so med pozitivnimi učinki tudi takšni, ki pomagajo črevesnem traktu. Glavne učinkovine v kamilici so flavonoidi, kumarini in eterična olja. Delujejo protivnetno, antibakterijsko, pomirjujoče in sproščujoče na prebavni sistem. Kamilice lahko uživamo v obliki čaja ali alkoholnega izvlečka.

• Mirta 

Smola grma mirte je vsestransko uporabna kot pomoč pri želodčno-črevesnih težavah, še posebej pa pri kroničnih obolenjih, kot so sindrom razdraženega črevesja in druga kronična vnetna stanja v črevesju. Smola mirte sprošča gladko mišičevje črevesja, zmanjšuje krčenje in na ta način blaži bolečine, ki spremljajo črevesne kolike. Smolo mirte najdemo v lekarnah.

• Janež

 Rastlina, ki je najbolj poznana po posebnem okusu in se pogosto uporablja pri kuhi in peki, ima tudi številne blagodejne učinke na telo. V janeževem eteričnem olju se nahaja anetol, ki sprošča gladke mišice črevesja. Navadno ga pripravljamo v obliki čaja.

• Koromač (komarček, sladki janež) 

 Rastlina, ki izvira iz sredozemskega prostora vsebuje veliko eteričnih olj (predvsem anetol), fenole in kumarine, ki pospešujejo premikanje črevesne vsebine, s tem pa tudi izločanje plinov in sproščanje napetosti v predelu trebuha. Poslužujemo se lahko čaja ali pa olja, ki ga vmasiramo na predel trebuha. Ta ukrep je še posebej učinkovit pri dojenčkih, ki pogosto trpijo zaradi kolik. Če želimo pripraviti čaj, prelijemo 1 čajno žlico posušenih in rahlo zdrobljenih semen koromača z vročo vodo in pustimo stati približno 5 minut.

• Cimetova skorja

 Posušena skorja cimetovca ni samo nepogrešljiva začimba k kuhinji, temveč s svojim antibakterijskim delovanjem deluje zdravilno na črevesje. S svojim delovanjem pospešuje gibanje blata po  črevesju, zato moramo prej na veliko potrebo, bakterije pa imajo manj časa, da bi presnavljale delce in ob tem ustvarjale pline. Cimet ne blaži samo vetrov in napihnjenosti, temveč tudi odpravlja črevesne zajedavce in glivice. Pripravimo ga v obliki čaja, pri nakupu pa pazimo, da gre za skorjo cejlonskega in ne kitajskega cimetovca, ki je navadno slabši in ima bolj oster okus.

• Navadna črna meta

 Rastlina, katere listki so prekriti z drobnimi belimi dlačicami, je odlična za redčenje sluzi in premagovanje tegob, povezanih s prehladnimi obolenji. Glavne učinkovine, ki pomagajo pri prebavnih težavah in napihnjenosti so grenčica marubin, čreslovine in eterična olja. Čaj iz navadne mete pripravimo tako, da dve čajni žlici posušenih listov prelijemo z vročo vodo in pustimo stati približno 5 minut.