Mirno življenje v urbani džungli

Znanje | 20. 01. 2021

Sodobni način življenja je v zadnjih desetletjih drastično pospešil naš življenjski slog v mestu, kar se odraža v nenehnemu hitenju, pehanjem za večjo učinkovitostjo in načinu prehranjevanja, ki temelji na hitri in nezdravi prehrani. Kako pa se lahko umirimo, ne da bi zapustili mestno okolje?

Omenjeni način življenja je pogostejši v mestih, kjer nas poleg tega obdajajo še mestni vrvež, gneča in prometni kaos. V svetu so se zato začele pojavljati raznolike pobude, ki spodbujajo k počasnejšemu načinu življenja, s katerim lahko izboljšamo kakovost življenja in ohranimo notranje ravnovesje. Ena takšnih je filozofija počasnega življenja (ang. slow life). V nadaljevanju predstavljamo, kako lahko vključujemo načela omenjene filozofije v naše vsakodnevno življenje v mestih.

Stres v urbanem okolju

Mesta so bila od nekdaj kraj občudovanja, hrepenenja in upanja. Kraji, kjer se lahko uresničijo naše sanje. Raznolika svetovna mesta so služila kot vir umetniškega navdiha in so tako opevana v številnih romanih, ljubeznih pesmih in filmih. Kljub vsem radostim in razvedrilom, ki jih ponujajo mesta, pa se prebivalci mest srečujejo s številnimi dejavniki, ki povzročajo stres. Med njih sodijo prenatrpanost, hrup, prometni zamaški, odtujeni in manj pristni medosebni odnosi ter manjše število območij za šport in rekreacijo.

Stres spodbudi telesni odziv, ki naše telo pripravi na ogrožajočo situacijo. Telo preplavijo hormoni, ki ga pripravijo na izogibanje ali soočenje z nevarnostjo, kar pogosto poimenujemo mehanizem bega ali boja. Oba mehanizma sta človeku že v zgodnji človeški zgodovini omogočila preživetje, napredek in prilaganje izzivom nenehno spreminjajočega se okolja. Težave se pojavijo pri kronični izpostavljenosti stresorjem, ki telo izčrpajo.

Ob doživljanju stresa pride v telesu do čustvenih, kemičnih in fizioloških sprememb, ki se kažejo v hitrem, plitvem in nepravilnem dihanju, napetih mišicah, povišanem krvnem tlaku, zmanjšanem delovanju prebavnega trakta in presnove, potenju in občutkih ogroženosti.

Nenehno doživljanje takih občutkov lahko dolgoročno vodi v nihanja srednjega krvnega tlaka, nalaganje maščevja okoli pasu, sindrom razdražljivega črevesja, zviševanje LDL holesterola, motnje menstrualnega cikla, panične napade, depresijo, apatijo ali motnje spanja.

Hitrost kot glavna mantra sodobnega časa

Ljudje radi zahajamo v mesta, saj lahko tam začutimo poseben urbani utrip. Na vsakem koraku nas spremljata živahen mestni vrvež in pestro kulturno dogajanje, ki nas hitro napolnita z energijo. Kljub temu nas v nekaterih dneh hiter mestni ritem izčrpava. Nenehno drvenje v službo, hitenje, da bi ujeli delovni rok v službi in številne druge obveznosti povzročajo napetost in izgorelost. Naglica je postala del našega vsakdana, zato je vedno težje najti čas za sprostitev in povrnitev moči.

Znebimo se mestnega stresa s preprostimi dihalnimi vajami

V stresnih situacijah nam ustreza občutek, da imamo določene stvari pod kontrolo. To namreč krepi občutek lastne kompetentnosti za obvladovanje situacije. Na stresne dejavnike pogosto nimamo neposrednega vpliva, vendar lahko po drugi strani vplivamo na našo razlago dogodka, naše doživljanje in lastne telesne odzive. Slednji so pogosto nezavedni, vendar jih lahko z nekaj vaje učinkovito nadziramo. Med strategije spoprijemanja s stresom, ki se jih lahko preprosto priučimo, zagotovo sodijo vaje pravilnega dihanja.

Raven stresa lahko znižamo s preprostimi in kratkimi dihalnimi vajami. Z nekaj globokimi in počasnimi vdihi možganom sporočimo, da je nevarnost mimo in da se lahko ponovno umirimo. Pri pravilnemu dihanju je pomembno, da je hrbtenica pri vseh položajih vzravnana in da dihamo iz trebuha in ne iz zgornjega dela prsnega koša. Trebušno oziroma preponsko dihanje je namreč naravno dihanje, ki je za razliko od prsnega globje, počasnejše, bolj ritmično in sproščujoče.

Le s pravilnim dihanjem izkoristimo celotno pljučno kapaciteto, kar prispeva k zmanjšanju kortizola, povečani ravni energije, izboljšani kakovosti spanca, večji vitalnosti, boljšemu cirkulacijskemu sistemu, izboljšani koncentraciji in krepitvi imunskega sistema. Velika prednost dihalnih vaj je, da jih lahko izvajamo skorajda kjerkoli in kadarkoli – doma, v službi ali na poti.

V stresnih situacijah nam pride prav tudi naslednja vaja za sproščanje notranje napetosti. Za začetek globoko vdihnemo, zadržimo vdih tri do pet sekund, nato pa počasi izdihnemo zajeti zrak skozi priprte ustnice, da upočasnimo pretok zraka skozi dihalne poti. Po nekaj ponovitvah začutimo, da naša napetost in nelagodje počasi popuščata.

Upočasnimo ritem s kratkimi vajami

Sodobni način življenje je odvisen od hitrosti, saj je vsak trenutek bitka s časom. Dihalne vaje so odlična rešitev, da prenehamo tekmovati s časom in dosežemo notranji mir. Ob globokem dihanju si predstavljajmo, da stopimo na zavoro in se za trenutek ustavimo. Po nekajkratnih ponovitvah začutimo, da se dihanje upočasnjuje in telo umirja.

Nenehni časovni pritiski v nas sprožajo občutek nemoči in zdi se nam, da izgubljamo tla pod nogami. V takšnih situacijah nam pomaga, da stopala trdno pritisnemo na tla in začutimo podlago, na kateri stojimo. S to preprosto vajo se prizemljimo in zopet najdemo notranje ravnovesje.

Obsedenosti s hitrostjo lahko dodatno kljubujemo s hojo. Sprehod po mestnih ulicah bo zagotovo upočasnil naš vsakdanji tempo in nas napolnil z novo energijo. Gibanje na prostem spodbudi krvni obtok, razbremeni napetost v mišicah, poveča vzdržljivost in izboljša razpoloženje.

Svojo hojo po mestu upočasnimo tako, da zavestno opazujemo detajle na stavbah, spomenikih ali trgih. Prav tako raziskujmo okolico z vsemi čutili, zaznajmo, kakšne vonjave nas obdajajo v določenem trenutku, poslušajmo bolj in manj oddaljene zvoke in s pogledom poskušajmo zbrati čim več vtisov.

Kako najti mir in tišino, ne da bi zapustili mesto?

Hrup je stresor, ki vpliva na našo storilnost, zdravje in počutje. V mestu nas spremlja na vsakem koraku, saj smo hrupu izpostavljeni na delovnem mestu, na mestnih ulicah in doma. Dolgotrajna izpostavljenost hrupu je človeku škodljiva, saj povzroča motnje spanja, povečuje tveganje za bolezni srca in ožilja, povečuje vznemirjenosti in zmanjšuje uspešnost pri delu ali učenju.

Da bi se uspešno spoprijeli s stalno izpostavljenostjo hrupu, moramo najti oaze miru in tišine sredi mesta. Mirne kotičke lahko najdemo v bližnjem parku, knjižnici, mirni kavarni, centrih za meditacijo, manj poznanih sprehajalnih poteh ali mirnih mestnih plažah. Mobilni telefon in druge elektronske naprave takrat pustimo doma.

Usedimo se na klop ali ulezimo v travo, poslušajmo ptičje petje, opazujmo oblake ali ples listov na drevesih. Prepustimo se trenutku in ne razmišljajmo o dogajanju v sebi ali okoli nas. Misli naj pridejo in odtavajo, brez da bi jih podrobno analizirali.

Živimo tukaj in zdaj

Živimo v dobi, kjer smo bombardirani z različnimi informacijami, zato nam misli divjajo z ene novice na drugo. Tako se pogosto zalotimo, da analiziramo pretekle dogodke, ki jih ne moremo spremeniti ali razmišljamo o prihodnosti, ki je vedno negotova. Razmišljanje o preteklosti in prihodnosti je seveda v določeni meri potrebno, vendar ne smemo pozabiti živeti v danem trenutku. Vsak trenutek je pomemben, zato namenimo vso našo pozornost temu, kar počnemo ta hip ali s kom v danem trenutku.

Na sprehodu po mestnih ulicah pogosto hitimo, premišljujemo, fantaziramo, načrtujemo in smo le redko pozorni na trenutno dogajanje. Vzemimo si čas, da opazujemo svet okoli sebe. Pri tem uporabimo vse čute, poslušajmo zvoke v naši bližini, pozorno zaznajmo nove detajle, kot so zanimiva fasada, bujen vrt ali nenaveden kip in spremljajmo občutke, ki nas ob tem prevzemajo.

Skrbimo za urejen videz mesta

Pločevinke, raznovrstne plastične embalaže, cigaretni ogorki in ostale odvržene smeti kazijo izgled okolja in mečejo slabo luč na urejenost mesta. Onesnaženi mestni predeli izgubijo svoj čar, zato ne predstavljajo več prijetnega bivalnega ali delovnega okolja. Zavedati se moramo, da smo za urejenost javnega prostora odgovorni vsi in ne zgolj delavci komunalnih podjetij in da se moramo do njega obnašati spoštljivo.

Na Švedskem so se domislili zanimive rešitve, ki povezuje rekreacijo z okoljskim aktivizmom imenovano »plogging«. Gre za skovanko iz švedskih besed plocka upp (pobiranje smeti) in jogga (joga). Vsebuje kombinacijo jogijskih vaj, ki jih lahko uporabljamo pri čiščenju okolice. Vse, kar potrebujemo, je vrečka za smeti in že smo pripravljeni!

Poskrbimo za dobre medosebne odnose

V mestih vsakodnevno srečujemo nešteto ljudi, ki imajo različne vrednote, interese, želje in potrebe. Kako lahko torej v mestih ustvarimo prijetno skupnost ljudi, a hkrati ohranimo svojo identiteto?

Pomembno je zavedanje, da smo si ljudje v mestih različni, vendar imamo tudi nekatere skupne točke. Med slednje zagotovo sodi dejstvo, da si vsi želimo biti srečni. Včasih je le prijazen poglej, vesel nasmeh, topla gesta ali pozdrav dovolj, da naključnemu mimoidočemu prikličemo nasmeh na obraz in polepšamo dan.

ŠE VEČ KORISTNIH NASVETOV

Nazaj na seznam člankov
  • Življenje kot posrečena polomija
    Znanje / 06. 01. 2021

    V vsakodnevnem življenju se nenehno srečujemo z vzponi in padci, ki življenje razgibajo in bogatijo. Neuspeh spremljajo boleči občutki, kot so žalost, jeza in frustracije, zato pogosto naredimo vse, da do tega ne bi prišlo. Ob tem pa pozabljamo, da je neuspeh priložnost za učenje in pomemben korak na poti do uspeha. Kako se torej soočiti z neuspehom in ga razumeti kot odskočno desko za nove podvige?

    PREBERITE VEČ
  • Hvaležnost – odziv srca na darove življenja
    Znanje / 04. 11. 2020

    Hvaležnost je občutek zadovoljstva ob spoznanju, da imamo nekaj, kar ni samoumevno. Večina izmed nas živi lagodno življenje, ki nas naredi neobčutljive na pozitivne stvari, ki nam jih življenje namenja - zavemo se jih šele, ko jih izgubimo.

    PREBERITE VEČ

E-REVIJA AVITA

Brezplačni nasveti, dvakrat mesečno, o zdravem načinu življenja in akcijskih ponudbah.

  • This field is for validation purposes and should be left unchanged.