Fluor (F)

Opis

Fluor je zelo reaktiven in strupen element bledo rumene barve. V naravi nikoli ne najdemo čistega, temveč v obliki spojin, ki so povečini agresivne in nevarne (npr. fluorovodikova kislina). Najpogosteje se veže na natrij, kalcij in kositer. Kljub temu je naravni fluor v majhnih odmerkih potreben za pravilno delovanje človeškega telesa. Prištevamo ga med elemente v sledeh. Največ fluora se nahaja v kosteh in zobeh, kjer skrbi za trdnost in zdravje mineraliziranih tkiv.

Vnos v telo

Fluor v telo vnesemo s pitno vodo in nekaterimi živili (zelišči, listnato zelenjavo, oreščki…). V Sloveniji je koncentracija fluora v pitni vodi relativno nizka, v ZDA pa ga umetno dodajajo v pitno vodo. Fluorid dodajajo tudi ustnim vodam, mleku, soli, zdravilom in žvečilnim gumijem.

Umetni fluor (fluorid) je prisoten v večini zobnih past, saj naj bi prispeval k trdnosti zobne sklenine in preprečeval karies. V trdih zobnih tkivih se veže v kristale, ki tvorijo zobno sklenino, in jo s tem naredi močnejšo ter odpornejšo na kisline. Popravlja tudi že nastale gnilobne poškodbe na površini zoba.

Najvišji dovoljeni dnevni odmerek za odraslo osebo znaša 350 mg, odmerki okoli 2 grama pa so že smrtno nevarni. Pri otrocih so varni odmerki veliko nižji in hitro preseženi. Še posebej škodljivi so visoki odmerki umetnega fluora v času razvoja zob (pred osmim letom), ki povzročijo fluorozo ali belo obarvanje zob.

Posledice izpostavljenost

Mnenja o nujnosti dodajanja fluora so deljenja, zato se na trgu vse pogosteje pojavljajo zobne paste brez dodatka fluora. Nasprotniki dodajanja umetnega fluora opozarjajo na nevarnost kancerogenega delovanja, pojava nevroloških težav, razvoja rakavih obolenj, negativnega vpliva na encimsko ravnovesje v telesu, zaostanka mentalnega razvoja in drugih zdravstvenih težav, ki naj bi bile povezane s prevelikimi odmerki fluorida. Nalaganje fluoridov v telesu traja več let, zato nas zastruplja počasi in potiho – le malokateri zdravnik poveže zdravstvene težave s presežkom fluora v telesu.