V zadnjih dveh letih sem veliko poslušala različne strokovnjake za preživetje – od najbolj ekstremnih, ki imajo v podzemnih bunkerjih dovolj zaloge za 3 leta, do bolj milih, ki predlagajo, da si nabavimo vsaj dovolj pitne vode, nekaj prigrizkov in baterijo.

Kako boste ukrepali vi, je vaša odločitev. Vsem skeptikom predlagam, da za en dan simulirajo, kako preživeti brez vode in elektrike. Na eni od nemških televizij so posneli takšen dokumentarec in tri dni spremljali dve družini. Ugotovitve: potrebujemo veliko več vode, kot si mislimo in stabilno psihično stanje se poruši najkasneje drugi dan.

Sestavila sem dolg seznam, kje so zajete tudi teme, za katere si ne bi mislili, da je o njih potrebno razmišljati – pred krizno situacijo. Vsi vidimo in slišimo, da so konflikti v naši družbi vedno večji, povečujejo se krivice in socialna neenakost, ne rešujejo se problemi, kopičijo pa dolgovi.
Slovenci imamo zaradi pohodništva in kampiranja veliko stvari že doma, samo poiskati jih moramo in pregledati. Ko kupujemo hrano, kupimo 10% več in si počasi večamo zalogo. No, če v hladilniku nimate ničesar, predlagam takojšen nakup zaloge za vsaj 3 dni. Ne pozabite na otroke in domače živali.

KRIZA – kako se pripraviti: OSEBNO

• Rezerve hrane in vode za 3 mesece (+ krizni nahrbtnik)
• Naučiti se veščin, ki koristijo v kriznih razmerah (borilne veščine, tuji jeziki, vrtnarjenje, preživetje v naravi)
• Psihološko se pripraviti na hude čase
• Lastni dom v največji meri urediti samozadostno (energija, živila)
• Poskrbeti za samooskrbno preskrbo z vodo
• Investirati v svoje zdravje
• Imeti zanesljivo transportno sredstvo (“normalen” avto + rezervno gorivo)
• Začasno bivališče v geopolitično varni državi (+ učenje njihovega jezika)
• Kolikor je mogoče plačevati z gotovino

KRIZA – kako se pripraviti: FINANCE

• Več TRR; odprtje TRR v finančno stabilnejših državah
• Nabaviti gotovino in izdelke za izmenjavo, za 12 do 24 mesecev (samo za izredne razmere)
• Prodaja nepremičnin, ki niso sanirane po najnovejših smernicah
• Izogibanje investicijam in naložbam (zaradi državnih dolgov)
• Natančno nadzorovanje in načrtovanje svojih izdatkov
• Oblikovanje likvidnih rezerv za investiranje po končanem gospodarskem kolapsu
• Previdnost pri investiranju v delnice (crash)
• Dvig gotovine (različne valute), tudi za krizne situacije
• Zmanjšati dolgove in preprečiti nastanek novih
• Nakup žlahtnih kovin (ohranitev kupne moči, izmenjava v krizi)

BLACKOUT – kako se začne in kako se obnašati

• Kako prepoznamo blackout:
  – Preverimo varovalke v električni omarici.
  – Imajo elektriko v sosednjih hišah?
  – Deluje radio (potrebujemo baterije!)? Poslušajmo sporočila.
  – Deluje internet in mobitel? Pokličimo oddaljenega prijatelja ali znanca.
• Po izpadu elektrike iz omrežja izključimo vse naprave.
• Poslušamo radio. Brez panike.
• Zberemo vse družinske člane na enem mestu. Ostanemo doma.
• Ne telefoniramo, če ni nujno.
• Varčujemo z vodo, po nekaj urah lahko natočimo vodo v lonce, prazne steklenice ali kad.
• Ne uporabljamo dvigala oz. preverimo, ali je kdo ujet v dvigalu in poiščemo pomoč.
• Najprej pojemo živila, ki se bodo najprej pokvarila. Ne odpiramo zamrzovalnika, če ni nujno.
• Čim manj odpadkov.
• Ko pride elektrika, postopoma priključimo aparate in naprave.

Zakaj se pripraviti na izredne razmere?

• 3 minute človek zdrži brez kisika
• 3 ure človek preživi brez toplote
• 3 ure brez svetlobe in razum se začne čudno obnašati
• 3 dni lahko človek preživi brez vode
• 3 tedne lahko preživimo brez hrane
• 3 tedne lahko preživimo brez komunikacije

BLACKOUT – Prva pomoč/kisik

Brez kisika ali ko močno krvavimo, preživimo 3 minute. Ne morete poklicati pomoči, ampak se morate sami pripraviti na medicinsko prvo pomoč.

• Tečaj prve pomoči (osvežitev na 2 leti)
• Vedeti, kje se v kraju nahajajo točke z reševalci (gasilci, zdravniki, bolnišnica, civilna zaščita, vojska, občina in KS)
• Škatla s prvo pomočjo, tudi zaščitna odeja
• Potrebna osebna zdravila (z zalogo najmanj 3 tedne)
• Široko delujoči antibiotik
• Sredstva proti: prehladu, driski, bolečinam, kalijev jodid (radioaktivnost)
• Sredstvo za razkuževanje (večjih površin)
• Razkuževalec ran
• Termometer za merjenje vročine
• Krema za pike insektov
• Zaščitna maska (CBRN ali najmanj FFFP2/3)

BLACKOUT – Toplota

Brez toplote preživimo 3 ure. Brez elektrike ne deluje ogrevanje na olje in plin. Samo na kamine/peči se lahko zanesemo.

• Spalna vreča
• Podlaga za splano vrečo
• Pečka (na plin, petrolej, les – drva ali peleti)
• Merilec za CO2
• Zaloga kuriva za najmanj 3 tedne
• Sveče
• Vžigalice, vžigalnik, čajne svečke (za najmanj 3 tedne)
• Po potrebi: šotor za zmanjšanje prostora za ogrevanje

BLACKOUT – Svetloba

Brez elektrike ni svetlobe. Brez svetlobe že po 3 urah začnemo biti panični in anksiozni, ustrašimo se vsakega šuma in lahko nas zagrabi panika.

• Svetilka za osvetlitev prostora, sveče
• Žepna svetilka z dovolj veliko močjo (razdalja), baterije in možnost za polnjenje baterij (solar)

BLACKOUT – Voda in pijača

Odrasli brez vode preživimo 3 dni, otroci 1 dan. Ko zmanjka elektrike, po 12 do 24 urah voda ne bo več tekla iz pip.

• Mini prenosni filter za vodo (2.000 litrov)
• Voda za kuhanje (prefiltrirana)
• Voda za stranišče (3 x 5 litrov na osebo – za 3 tedne 350 litrov)
• Preveriti, kje so naravni vodni viri
• Prenosno stranišče ali velika posoda, nadomestne vrečke: najmanj 40 na osebo
• Alternativa za stranišče v stanovanjih: vrečke za WC školjko in mačji pesek
• Toaletni papir

BLACKOUT – Komunikacije/informacije

Brez elektrike ne delujejo nobene komunikacijske naprave. ne vemo, kako dolgo bo trajala kriza in kako gre sorodnikom/prijateljem. To lahko vodi k paničnim napadom.

• Analogen radio na baterije ali ročni pogon, solarno napajanje, avtoradio
• Baterije in akumulatorji za najmanj 3 tedne
• Walkie Talkie 2 kosa

BLACKOUT – Hrana

Odrasli preživimo 3 tedne brez hrane, vendar smo brez hrane manj sposobni

• Glej seznam obrokov, načrtuj za 3 tedne, 3 obroke na osebo (cca. 1.500 kcal/dan)
• Po potrebi: hrana za dojenčke + dodatna voda
• Po potrebi: hrana za domače živali + dodatna voda
• Prehranska dopolnila (vitamini, minerali, encimi, probiotiki, beljakovine)
• Kuhalnik + gorivo za 3 tedne
• Odpirač za konzerve
• Lonec za kuhanje
• Papirnate brisače v roli
• Vrečke za odpadke (100 kosov)

BLACKOUT – Dolgčas

• Igre in igralne karte, šah
• Sestavljanke, ročna dela, pobarvanke
• Knjige

BLACKOUT – Higiena

Brez elektrike in vode je težko skrbeti za osebno higieno. Vendar je potrebno, da ne zbolimo (bakterije, okužbe, karies, uši).

• Milo za 3 tedne
• Higienski izdelki: zobna ščetka (brez električnega pogona!), zobna pasta, higienski vložki/tamponi, kreme in losjoni
• Rokavice za čiščenje
• Dezinfekcijsko sredstvo
• Vlažilni robčki za 3 tedne, za vsako osebo!
• Po potrebi: plenice, otroški puder, vlažilna krema

BLACKOUT – Elektrika

• Hladilnik/zamrzovalnik: 400 – 800 W, luči: 15 – 100 W na luč
• Mobitel 15 W, prenosnik 100 W, računalnik 130 – 300 W
• Vodna črpalka (poplave): 100 – 3000 W
• Dovolj goriva za agregat

BLACKOUT – Pripomočki, orodje, varovanje

• Ročna svetilka (vedno pripravljena, pri roki)
• Sveče
• Vsaj mini solarni polnilec
• Žepni nož
• Baterije za alarmno napravo
• Sredstva za obrambo: solzivec, zračna pištola, drugo po potrebi
• Rezervni rezervoar za gorivo v avtu (možnost pobega, poslušanje radia)
• Orodje (brez električnega pogona) za popravila
• Gasilni aparat
• Merilec za CO2
• Vrtna cev
• Posode za gašenje požara

BLACKOUT – Nahrbtnik za pobeg

Takšen nahrbtnik bomo na žalost potrebovali hitreje kot bi nam bilo ljubo (poplava, potres, plaz, mraz, kemična onesnaženost, požar)

• Nahrbtnik, s prostornino >45 l in dobrim sistemom za nošenje
• Nadomestna obleka (perilo, nogavice, majica, pulover), toaletni papir
• Primerna obleka, kapa in rokavice, vodoodporni čevlji, delovne rokavice
• Cerada ali šotor
• Osebna zdravila, prva pomoč
• Pribor, kozarec in krožnik, steklenica za vodo, odpirač za konzerve
• Zemljevidi okolice, fotoaparat, kompas
• Fotografije družinskih članov (pomoč pri iskanju)
• Vodni filter (<= 0,1 mikron + ogleni filter + predfilter)
• Prehrana za 3 dni/osebo
• Posode za pijačo 1 – 3 litre (npr. zložljive)
• Lonec + kuhalnik + kurivo, vžigalnik
• Beležka in pisalo
• Denar, sredstva za izmenjavo (cigareti, zlato/srebro)

BLACKOUT – Dokumenti

• Kateri dokumenti so pomembni?
• Kje je mapa z dokumenti?
• Kopije dokumentov na USB ali na telefonu?

BLACKOUT – Kaj je potrebno pred krizno situacijo?

• Dogovoriti se za točko srečanja, če ni možno komunicirati.
• Vedno dovolj bencina v avtomobilskem tanku (cca. za 200 km).
• Se pozanimati za sedež RK, civilne zaščite, gasilcev, policije …
• V avtu imeti rezervni kanister.
• Se pripraviti, da bomo morali sorodnike negovati sami.

BLACKOUT – Načrtovanje obrokov 

• Tabela načrtovanje obrokov

BLACKOUT – Nasveti, kako se še pripraviti

• Na TRR nimamo večjih vsot denarja, tudi nimamo vsega denarja pri eni banki.
• Ne najemajmo novih kreditov.
• Banka ne bo naš prijatelj v kriznih časih.
• Doma imamo dovolj gotovine za pokritje stroškov za 2 do 3 mesece.
• Vrednost denarja lahko omilimo z nakupom zlata/srebra.
• Predčasno poplačamo kredite, se dogovorimo za nižjo obrestno mero, naredimo plan B, če bo prišlo do visoke inflacije ali bomo izgubili službo in ne bomo mogli odplačevati kredita.
• Razmislimo o predčasnem izplačilu pokojninskih in življenjskih zavarovanj, odvisno od situacije in časa varčevanja.
• Načrtovane večje nakupe izvedemo čim prej – vrednost denarja pada, cene se višajo.
• Investirajmo veliko v svoje znanje.

The post Kako se dobro pripraviti na krizne situacije appeared first on Avita.

Kaj natanko ta izraz pomeni? Je rezilientnost zapisana samo v naših genih, ali se je lahko tudi naučimo?

Kaj je rezilientnost?

Z izrazom rezilientnost (= psihična odpornost) poimenujemo danes čedalje pomembnejšo sposobnost obvladovanja mrzličnega vsakdana in doseganja uspehov v delovnem okolju. V fiziki je odpornost opredeljena kot lastnost različnih materialov, da se po delovanju zunanjih vplivov vrnejo v prvotno obliko. Pojem so prevzeli psihologi in z njim opisujejo ljudi, ki zmorejo krize prebroditi čustveno nepoškodovani. Govorimo torej o popolni obnovitvi ali ohranitvi psihične stabilnosti po hudih stresnih dogodkih.

Na pomanjkanje rezilientnosti lahko sklepamo, kadar začne oseba jemati droge ali kadar se začne pri njej – po obdobju psihične preobremenjenosti – izražati duševna motnja, kot je depresija, anksioznost ali posttravmatska stresna motnja. Te lastnosti pa ne smemo zamenjavati z neobčutljivostjo ali neodzivnostjo.

Rezilientnost ni sopomenka za neobčutljivost: ne gre namreč za čustveno otopitev ali trdoto, temveč za zdravo odzivanje v stresnih situacijah. To sicer pomeni sprejemanje situacije, hkrati pa tudi proučitev ustreznih strategij za njeno obvladovanje.

Odpor proti zunanjim stresnim dejavnikom

Človek ne sme dopustiti, da bi ga premagali zunanji dejavniki. Ljudje smo bitja navad in zaupamo v urejen vsakdanjik; zato nam močnejša odstopanja ali spremembe, ki nastopijo same od sebe, hitro vzbudijo občutek nemoči, negotovosti ali celo strahu. Lahko nas povsem vržejo iz tira.

Nekateri ljudje pa se iz nepredvidene situacije lažje kot drugi naučijo česa dobrega in se ji prilagodijo. Pri tem je ključni dejavnik prav rezilientnost – in ta nikakor ni pri vseh ljudeh enaka.

Od kod rezilientnost izvira

Kateri pa so tisti dejavniki, ki pripomorejo, da človek razvije rezilientnost? Zakaj je nekaterim ta lastnost položena v zibko, drugi pa se na stresorje odzivajo občutljivo? S temi vprašanji se zadnja desetletja ubadajo raziskovalci, ki proučujejo rezilientnost – pri čemer so le zmerno uspešni. Raziskave še niso dokončne. Raziskovalci domnevajo, da se za načelom rezilientnosti skriva zapleten psihični sistem, ki je posledica genske zasnove, a tudi vsakodnevnega učenja.

Že v petdesetih letih prejšnjega stoletja se je pojavil pojem rezilientnosti kot psihične odpornosti. Nastal je na podlagi razvojno-psihološkega proučevanja najstnikov in otrok.

Razvojna psihologinja in profesorica Emmy Werner je tako leta 1977 objavila zelo vplivno znanstveno študijo. Raziskovala je vplive bioloških in socialnih dejavnikov tveganja na otrokov razvoj, na primer revščine. Povprečno so se revni otroci razvijali slabše od vrstnikov, ki so odraščali v varnejšem okolju.

Približno tretjina otrok pa je dobro uspevala kljub številnim tveganim dejavnikom. Ti otroci so imeli različne socialne in psihične varovalne dejavnike, ki so izravnavali negativni učinek okolja, kjer so živeli. Poleg čustvenih vezi, z različnimi referenčnimi osebami ter vzpostavljeno podporno mrežo, so imele ključno vlogo pri tem individualne lastnosti, kot so dobre socialne veščine, ustrezen vzorec reševanja problemov in pozitivna samopodoba. Otroci so bili torej psihično visoko psihično odporni (rezilientni).

Sklop dejavnikov je odločilen pri rezilientnosti

Z znanstvenega stališča že danes lahko rečemo, da je treba na rezilientnost gledati kot na medsebojno učinkovanje različnih psihičnih, nevrobioloških in socialnih dejavnikov. Ti dejavniki skupno preprečujejo nastanek bolezni, ki so posledica stresa.

Rezilientnost je torej sposobnost pozitivnega prilagajanja na stresorje. Pomeni, da zmoremo premagati trenutno preveliko obremenitev in da od tega napora tudi pravočasno okrevamo. Negativna prilagoditev na stresor se odraža v nastanku psihičnih motenj, kot je izgorelost ali depresija.

Rezilientnosti se je mogoče priučiti

Naša genska zasnova je nespremenljiva dediščina, ki smo jo prejeli od prednikov. A celo na tej trdni podlagi se lahko naš značaj nenehno razvija. Na rezilientnost ne smemo gledati kot na nekaj togega in nespremenljivega, temveč kot na nenehen in razgiban proces. Uspešno spoprijemanje s stresom je temelj, na katerem razvijamo nove osebnostne odlike, veščine in pozitivne pristope, s tem pa tudi imunost na prihodnje stresne dejavnike.

Nemški znanstveniki, ki proučujejo rezilientnost, so pojasnili, da naloga rezilientnost ni le odstranjevanje stresnih dejavnikov, temveč tudi pripomore k učinkovitemu in pozitivnemu ravnanju z njimi. K temu spadajo prepoznavanje in popravljanje negativnih, odsluženih vedenjskih vzorcev, predvsem pa sposobnost razvijanja čim boljših strategij premagovanja težav.

Kako si lahko rezilientnost okrepimo

Rezilientnost se pri vsakomer kaže nekoliko drugače, za večino ljudi pa velja, da je povezana z nenehnim učenjem novih veščin, pristopov in načinov odzivanja. Mogoče bodo komu v pomoč naslednji napotki.

1. Sprejmite situacijo

Koliko resnice dejansko tiči v strašljivih scenarijih in strah vzbujajočih podobah, ki si jih slikamo v domišljiji? Za primer vzemimo krizo, povezano z izbruhom koronavirusa. Namesto da neutemeljeno prestrašeni in zaskrbljeni zremo v prihodnost, se raje spoprimimo s konkretnimi preprekami in težavami. Nepotrebne skrbi načenjajo naše moči in izčrpavajo vire, ki jih potrebujemo, da bi bili lahko kos dejanski situaciji.

2. Ozavestite svoja čustva in jih izživite

Čustva bodo prej ali slej priplavala na površje. Tudi če jih potlačite, namesto da bi jih dopustili in izživeli, bodo nekega dne privrela na dan. Poleg tega se z zanikanjem čustev krepi strah pred ponovnim zdrsom v neprijetna čustva.

Bolj smiselno si je čustva priznati in jih analizirati. Pogosto niti niso čustva sama po sebi tista, ki nas spravljajo v stisko in lovijo v miselni začarani krog, temveč naši lastni konstrukti na podlagi teh čustev.

3. Osredotočite se na pozitivno

Ljudje smo neredko nagnjeni k temu, da pozornost usmerimo na strah, na negativna čustva. Namesto da bi se osredotočali na negativne situacije, raje začnimo snovati možne rešitve problema: Kako se lahko učinkovito lotim te težave? Kaj potrebujem? Kaj si želim za prihodnost?

4. Poskrbite, da boste imeli dovolj časa za svoj razvoj

Krepitev rezilientnosti je dolgotrajen, nenehen proces. Rokovnik, nabito poln obveznosti, nam ne pušča ne časa ne prostora, da bi se lahko osebnostno razvijali. Ravno nasprotno: stalen pritisk od zunaj nas šibi. Dajte čustvom čas, uživajte vse lepo v življenju.

Poskrbite za vsakodnevne trenutke svobode, ko lahko počnete, kar vam dobro dene. Rezervirajte si čas za branje, sprehod, meditacijo, dremež, jogo ali kar koli drugega, ob čemer se sprostite in notranje umirite. Le kdor si jemlje čas za lastne osebne potrebe, ima dovolj energije, da se ukvarja tudi s potrebami drugih.

5. Razvijte zdravo samozaupanje

Tako kot je vsak svoje sreče kovač, je tudi vladar svojih misli. Ključ do uspeha je tok misli, ki so pozitivne in usmerjene k rešitvam. Prava miselna naravnanost odpira vrata do konstruktivnega ravnanja.

Namesto da trošite čas in energijo z negativnimi miselnimi vzorci in si v mislih vedno znova predvajate najhujše možne scenarije, raje pomislite, kako bi lahko iz kriznih trenutkov izšli še močnejši in česa se lahko iz te situacije naučite o sebi.

6. Sprejmite pomoč

Tudi najmočnejši posamezniki občasno potrebujejo pomoč. Sicer vam čustvenega bremena nihče ne more povsem odvzeti, a če lahko svoje težave komu zaupate, je to balzam za vašo dušo. Ne glede na to, ali vam prisluhne prijatelj, sorodnik ali terapevt, pomoč od zunaj je najbolj dobrodošla, kadar nam grozi nevarnost, da bi se naši negativni miselni vzorci še dodatno utrdili in poglobili.

7. Porazi so dobri za rezilientnost

Življenje le redko poteka v skladu z našimi željami in predstavami. Naši uspehi in neuspehi so del življenja in zaznamujejo naš značaj. Resda moč spoprijemanja s porazi marsikomu izmed nas ni dana že po naravi, prav vsakdo pa si jo lahko pridobi korakoma.

Prej ko boste negativne dogodke sprejeli in se z njimi sprijaznili, prej boste začeli ob svojih porazih rasti. Rezilientni ljudje znajo namreč tudi v porazih poiskati nove priložnosti.

The post Psihično odporni v kriznih časih appeared first on Avita.

• 2,0 l vode/dan
• Ni všteta voda za kuhanje npr. testenin, riža in krompirja!!!

• žita, izdelki iz žitaric, kruh, krompir, testenine, riž, proso, kaše, kvinoja …

• upoštevajte, da so konzervirane stročnice in zelenjava že skuhane in da za posušena živila potrebujete dodatne količine vode.

• na zalogi imejte posušeno ali konzervirano sadje (v konzervah ali steklenih kozarcih); sveže sadje pojejte najprej, če pride do izrednih dogodkov.
• oreške je zelo težko skladiščiti za dlje časa (plesni, afla toksini), zato zalogo stalno rotirajte.

• če ne uživate mleka, povečajte zalogo ogljikovih hidratov (žita) in beljakovin (meso, ribe).

• nabavimo obstojne mesne izdelke, ki ne potrebujejo hladilnika.

• ta živila so kar obstojna, predvsem tiste z velikim deležem nasičenih maščobnih kislin (npr. kokosova maščoba, mast) zato je bolje imeti večjo zalogo maščob.

• sladkor, sladila, med, marmelada, čokolada, kakav
• sol
• pripravljene jedi (za pogreti): testenine, enolončnice, juhe, krompirjev pire, jušne kocke
• čips, tortilje, slane palčke

Načrtovanje obrokov za 3 tedne

• Tabela načrtovanje obrokov

The post Krizne razmere – koliko hrane za 10 dni? appeared first on Avita.