Bojazen, da bomo prav zaradi sončenja dobili raka, je nesmisel; velja ravno obratno. Vsiljena nam je s strani industrije, ki nam prodaja kreme za sončenje s čedalje višjimi faktorji. Žal je tako, da krema, ki ima sončni faktor višji od 8, za 95 % zmanjša tvorjenje lastne zaloge vitamina D. Posledice tega so, da ljudem čedalje bolj primanjkuje vitamina D. Zmerno sončenje brez sončnih krem z visokimi zaščitnimi faktorji je ne le dovoljeno, ampak nujno. Zadošča že 15 minut sončenja brez močnih zaščitnih krem na dan (seveda ne v najbolj vročih urah, med 10. in 14. uro). V kremah za sončenje so pogosto različni, za zdravje škodljivi in rakotvorni dodatki, zato si letos kupimo kremo iz certificirane naravne kozmetike.

Priprava kože na poletje v treh korakih:

1. Piling

S pomočjo pilinga odstranimo mrtve celice, ki so se preko zime nabrale na površini kože. Zaradi odmrlih celic je koža brez sijaja in suha. Uporabljamo lahko masažno rokavico ali trak iz sisala, za obraz pa uporabimo ustrezen piling za obraz, ki je bazičen. Piling lahko pripravimo tudi sami: zmešamo Lubana losjon za telo, ki mu dodamo koruzni ali pšenični zdrob.

2. Nahranite kožo – od zunaj in od znotraj

Neželeni učinki sončenja so povezani s prostimi radikali, zaradi katerih se hitreje staramo, lahko pa tudi zbolimo (več o tem preberite v članku o antioksidantih). Najlažje škodljive posledice preprečimo tako, da telesu zagotovimo dovolj antioksidantov.

Nahranite kožo od znotraj

V skladu z 222 zdravstvenimi trditvami uredbe komisije EU št. 432/2012 za ohranjanje zdrave kože potrebujemo: cink, jod, niacin, riboflavin, vitamin A in vitamin C.

Najdemo jih:

*PDV = priporočen dnevni vnos

Pomagamo si lahko tudi s prehranskimi dopolnili, ki nam zagotovijo ustrezna hranila, kadar naša prehrana ni dovolj pestra ali ko so potrebe po hranilih večje, kot sicer (potovanje, menjava letnih časov, stres, večja obremenitev, spremembe življenjskih navad in okoliščin …).

Pri sončenju si lahko hitro poškodujemo kožo (vpliv UV žarkov), pa tudi sinteza kolagena se zmanjša. Proti poškodbam in staranju kože se je za zelo učinkovita izkazala kombinacija vitamina C in vitamina A. Vitamin C ščiti pred prostimi radikali, vitamin A pa pomaga, da bolj zdravo porjavimo.

Nahranite kožo od zunaj

Kožo od zunaj zaščitimo in negujemo s kakovostno kozmetiko z bazičnim pH, ki ima takšen pH kot zdrava koža. Dodani antioksidanti (vitamin E in provitamin B5) preprečujejo, da bi koža postala suha, poškodovana in postarana, saj jo obnavljajo in ščitijo pred stresom. Priporočamo vam, da po sončenju uporabite Losjon za telo Lubana in eno od bazičnih krem za obraz.

3. Hidratacija

Voda je za delovanje telesa ključna. V telesu imamo 55 do 75 % vode, ki jo dnevno izgubljamo s potenjem in dihanjem, veliko pa je porabimo za razstrupljanje. Voda koristi tudi koži, ki je naš največji organ. Pomanjkanje vode najprej opazimo na koži, ki postane suha, zgubana in neelastična. Voda koža navlaži, poveča njeno elastičnost in jo obnovi. Najbolj nam koristi prečiščena voda s čim manj primesmi, strupi, težkimi kovinami, pesticidi in hormonskimi motilci.

The post Kako kožo pripravimo na sončenje appeared first on Avita.

Magnezij spada med esencialne minerale, ki ga telo ne more samo izdelati, zato moramo zagotoviti zadosten vnos preko pravilne prehrane. Magnezij je pomemben gradnik kosti, celičnih membran in kromosomov. Potreben je za pravilno delovanje živčevja in krčenja mišic, med drugim srčne mišice.

Sodeluje pri delovanju več kot 300 presnovnih encimov, ki so vključeni v sintezo beljakovin, antioksidantov, delitev celic, uravnavanje glukoze v krvi in krvnega tlaka. Skrbi za normalno tvorbo DNK (nosilec genetskih informacij) in ATP (glavni vir energije pri različnih procesih).

Magnezij poleg tega prispeva k pomirjanju razdraženega živčevja, zmanjšanju utrujenosti in izčrpanosti, sproščanju energije pri presnovi in normalnemu psihološkemu delovanju. Pomemben je za vzdrževanje elektrolitskega ravnovesja in krepitev telesne odpornosti. Poleg tega pomaga vzdrževati kislinsko-bazično ravnovesje v telesu.

Pomembno vlogo igra magnezij pri preprečevanju diabetesa tipa 2, pri omilitvi njegovih simptomov in pri regulaciji krvnega sladkorja. Zadostna količina magnezija je namreč izredno pomembna za pravilno delovanje inzulina. Skrbi za ohranjanje zdravih zob in kosti, saj prispeva k mineralizaciji v obdobju rasti in razvoja.

Magnezij naj bi prav tako pozitivno vplival na blažitev menstrualni krčev in težav pri predmenstrualnem sindromu in menopavzi. Dodatno naj bi pomagal obvladovati nevropatske bolečine in bolečine po operacijah.

Dnevne potrebe po magneziju

Količina magnezija, ki jo dnevno potrebuje človeško telo, je odvisna od številnih dejavnikov, med katerimi so najpomembnejši starost, spol, način prehrane in telesne ter duševne obremenitve. Otroci do četrtega leta starosti naj bi dnevno zaužili 80 mg magnezija, medtem ko naj bi otroci do osmega leta starosti zaužili 170 mg. Pri odraslih se pojavijo razlike med spoloma, saj so dnevne potrebe pri moških 350 mg, pri ženskah pa 300 mg. Priporočeni dnevni vnos je 400 mg magnezija na dan.

Potrebe po magneziju se povečajo v času nosečnosti in po njej, zato morajo nosečnice zaužiti 310 mg, doječe matere pa 390 mg magnezija dnevno.

Potrebe po omenjenem mineralu se poleg tega 2- do 3-krat povečajo pri športnih obremenitvah, saj telesna obremenitev in znojenje med športom pospešujeta izgubo magnezija.

Tveganje za pomanjkanje magnezija se lahko dodatno pojavi pri ljudeh, ki so izgoreli ali so v kroničnem stresu.

Pri tem se je potrebno zavedati, da se v telo absorbira le približno 30–60 % zaužitega magnezija. Večina se vsrka v prvem in zadnjem delu tankega črevesja, del pa v debelem črevesju. Skozi črevesje nato magnezij prehaja v krvno plazmo, kjer se večinoma nahaja v obliki dvovalentnih ionov, preostanek je vezan na beljakovine.

Magnezij se v telesu nahaja predvsem v kosteh (okoli 60 %), 20 % ga je v mišicah, okoli 20 % v drugih mehkih tkivih in manj kot odstotek v izvenceličnih tekočinah. Zaradi tega nam koncentracija magnezija v krvi ne daje dovolj natančnih podatkov o preskrbljenosti telesa z magnezijem. S preprostim krvnim testom tako ne moremo odkriti pomanjkanja tega minerala.

Viri magnezija v hrani

Magnezij vsebujejo živila rastlinskega in živalskega izvora ter pijače. Z magnezijem so bogate polnozrnate žitarice, med katerimi ga največ vsebuje pšenica in sicer se v dveh kosih polnozrnatega pšeničnega kruha nahaja od 42 do 48 mg magnezija. Dober vir magnezija so stročnice (npr. leča, fižol, čičerika, grah ali soja).

Magnezij prav tako vsebujejo semena, zelena listnata zelenjava (npr. špinača, ohrovt, blitva) in mastne ribe (npr. losos, skuše ali postrvi). Pomemben vir magnezija so oreški, še posebej indijski oreščki, mandlji in brazilski oreščki. Tako porcija indijskih oreščkov (približno 30 g) vsebuje 82 mg magnezija.

Med sadjem veliko magnezija vsebujejo banane, saj srednja velika banana vsebuje okoli 37 mg magnezija, avokado vsebuje 58 mg magnezija, medtem ko jabolko vsebuje okoli 10 mg magnezija. Magnezij se dodatno nahaja v mlečnih izdelkih, v 100 g navadnega jogurta ga je okoli 19 mg.

Omenjeni mineral vsebujeta tudi kava in čaj, vendar tanini v pravem čaju nase vežejo magnezij, zato ga telo ne more izkoristiti. Veliko magnezija prav tako vsebuje temna čokolada, saj ima 28 g čokolade kar 64 mg magnezija. Največ magnezija vsebujejo sveže pripravljena živila, medtem ko močno obdelana hrana vsebuje precej nižje vsebnosti.

Magnezij se ravno tako nahaja v pijačah, saj ga vsebujejo voda iz pipe, mineralna in ustekleničena voda, vendar so vrednosti v njih lahko zelo raznolike (od 1mg/l do več kot 1000 mg/l). Pri tem moramo biti pazljivi, saj določeni vodni filtri na tržišču iz vode izločajo magnezij. S prečiščevanjem vode organizem prikrajšamo za pomemben vir magnezija.

Fitati, fosfati in vlaknine v nekaterih živilih dodatno zavirajo absorpcijo magnezija, zato je izkoristek magnezija, kljub visoki vsebnosti v živilu, slab. Tako ne moremo izkoristiti vsega magnezija, ki ga vsebujejo žita, oreški, stročnice in semena, saj poleg njega vsebujejo tudi fitinsko kislino. Podobno je z gaziranimi brezalkoholnimi pijačami, mesom in mlekom in mlečnimi izdelki, ki vsebujejo fosfate. Fosfati se vežejo z magnezijem in tvorijo netopne spojine, ki onemogočajo izrabo magnezija.

Pomanjkanje magnezija

Raziskave kažejo, da današnje prehranjevalne navade in življenjski slog močno vplivajo na pomanjkanje magnezija.

Ocenjujejo, da ga vsaj tretjina populacije dnevno ne zaužije dovolj. Pomanjkanje običajno narašča s starostjo in je pogostejše pri ženskah.

Poglaviten razlog za to je hitra, neuravnotežena in osiromašena prehrana, ki temelji na industrijsko predelanih živilih. Industrijska proizvodnja hrane je usmerjena predvsem v čim večjo donosnost pridelka, kar dosežejo z uporabo umetnih gnojil, pesticidov in herbicidov. Vsi omenjeni umetni dodatki znižujejo vsebnost magnezija v prsti.

Sintetična gnojila poleg tega pogosto vsebujejo kalcij in kalij, ki blokirata absorpcijo magnezija v rastlini. Tako se lahko zgodi, da je prst bogata z magnezijem, vendar ga rastlina zaradi drugih mineralov ne more ustrezno izrabiti.

Kasnejši postopki predelave hrane, kot je rafiniranje, iz žit, olja in sladkorjev odstranijo večino preostalega magnezija. Na zmanjšanje vsebnosti magnezija vpliva tudi termična obdelava živil, saj se pri kuhanju izgubi kar 40 % magnezija.
Pri kuhanju se poleg tega uniči do 60 % razpoložljivega vitamina B6 in 70 % toplotno občutljivega vitamina B1. Oba omenjena vitamina sta potrebna za optimalno absorpcijo magnezija. Podobno je z vitaminov E, selenom in cinkom. Pri toplotni obdelavi naj bi se količina vitamina E zmanjšala za polovico. Selen je po drugi strani esencialni element, ki ga primanjkuje v prsti po celotni Evropi.

Industrijsko močno predelana hrana vodi v zakisanost tkiv in krvi. Organizem, ki zaradi osiromašene hrane že tako trpi za pomanjkanjem magnezija, poskuša odvečno kislino nevtralizirati z osnovnimi minerali, kot so magnezij, kalcij in kalij. Kronična zakisanost telesa zato vodi v kronično pomanjkanje magnezija.

Nezdrava prehrana in življenjski slog po drugi strani vodita v kronično pomanjkanje želodčne kisline. Za prenizko proizvodnjo želodčne kisline trpijo predvsem starejši, diabetiki, astmatiki, revmatiki in pacienti z žolčnimi kamni. Magnezij se brez želodčne kisline ne more pretvoriti v svojo ionsko obliko, ki jo lahko izkoristimo.

Pomanjkanje magnezija je pogosteje pri nekaterih bolezenskih stanjih, kot so bolezni dihal, celiakija, Crohnova bolezen in druge kronične vnetne bolezni črevesja, srčna obolenja, okvare ledvic in težave s ščitnico.

Težave so pogostejše pri diabetikih, saj zaradi zmanjšanja uživanja kruha in drugih živilih iz žitaric uživajo relativno skromne količine magnezija. Obenem imajo diabetiki zaradi povečanega izločanja urina in acidoze (znižane vrednosti pH) višje dnevne potrebe po tem mineralu. Pomanjkanje lahko pri sladkorni bolezni povzroči težave s srcem, ledvicami in poškodbe živcev. Prav tako je magnezij pomemben za prenos glukoze in sproščanje inzulina.

Pomanjkanje magnezija se lahko pojavi pri osebah, ki jemljejo antibiotike, ali se prehranjujejo z živili, ki so bogata z ogljikovimi hidrati. Ta namreč porušijo črevesno floro in sprožijo porast glivic kandide, ki moti absorpcijo magnezija in drugih mineralov.

Dodatno lahko pride do pomanjkanja zaradi določenih fizioloških stanj, kot sta driska in bruhanje. Izgubljanje magnezija prav tako pospešuje prepogosta uporaba odvajalnih sredstev ali dolgotrajna uporaba določenih zdravil (npr. aminoglikozidov, cisplatina, ciklosporina, digoxina, oralnih kontracepcijskih sredstev, laksativa, glukokortikoidov, diuretikov). Organizem namreč potrebuje velike količine mineralov (med drugim magnezija), da zdravila razgradi v telesu uporabno obliko.

Posebno pozornost morajo zadostnemu vnosu magnezija nameniti športniki, ki izgubljajo večje količine med potenjem in imajo povečane potrebe po nevtralizaciji odvečnih kislin. Magnezij je namreč pomemben za pravilno delovanje mitohondrijev, ki so odgovorni za energijsko presnovo v mišicah, med drugim v srčni mišici.

Težave z zadostno oskrbo z magnezijev se pojavljajo pri starejših osebah, ki zaužijejo premalo vode in drugih tekočin ter se pomanjkljivo prehranjujejo. Vrednosti magnezija dodatno znižuje pitje alkohola, saj se pri pitju alkohola skozi ledvice nemudoma izloči 50 mg magnezija.

Ob pomanjkanju telo nekaj časa izkorišča zaloge, ki so v kosteh, medtem ko ledvice zmanjšajo izločanje magnezija. Ob kratkotrajnem zmanjšanju vrednosti magnezija zato ne opazimo simptomov in znakov pomanjkanja. Ob dolgotrajno zmanjšani oskrbi z magnezijem se pojavijo simptomi, kot zmedenost, vrtoglavica, omotičnost, nervoza, padec koncentracije, depresija, izguba apetita, mišični krči, glavoboli in migrene, motnje srčnega ritma, lomljivi nohti in občutek gluhosti mišic. Kronično pomanjkanje magnezija prispeva k nastanku osteoporoze.

Pomanjkanje magnezija prav tako dolgoročno vpliva na ravnovesje elektrolitov v telesu, znižan nivo nekaterih drugih elementov, kot sta kalcij in kalij, povečano tveganje za nastanek srčnih bolezni, kapi in metabolnega sindroma.

Pomembno je, da pri akutnem pomanjkanju magnezija ne prenehamo z jemanjem takoj, ko težave minejo, saj se lahko zaloge magnezija polnijo celo do štiri tedne.

Predoziranje magnezija

Dnevni odmerki magnezija so zgolj priporočene vrednosti, ki precej nihajo glede na naše fizične in psihofizične značilnosti.

Medtem zgornja dopustna meja vnosa za zdrave odrasle osebe ni določena, saj ledvice odvečni magnezij enostavno izločijo z urinom, prav tako je normalne količine magnezija z običajno prehrano težko preseči.

Previsoki odmerki se pojavljajo predvsem pri jemanju prehranskih dopolnil. V primeru, da ste po pomoti vzeli preveč magnezija, bo najbolj očiten znak predoziranja mehko blato. Pojavijo se lahko še drugi znaki, kot so diareja, bruhanje, slabost, izguba apetita, šibkost mišic, oteženo dihanje, znižan krvni tlak, slabost, bolečine v želodcu in nereden srčni utrip.

Previsoki odmerki so nevarni predvsem za ljudi z oslabljenim delovanjem ledvic, saj v tem primeru ledvice ne morejo odstraniti odvečnih količin magnezija. Če poleg magnezija zaužijete prevelike količine kalcija in fosforja, lahko to vodi do pretirane obremenitve ledvic in dolgoročno v njihovo okvaro.

Pravilno jemanje magnezija

Magnezij lahko jemljete neodvisno od zadnjega obroka, prav tako ni omejeno, v katerem delu dneva ga je potrebno uživati. Za preprečevanje nočnih krčev v mečih se priporoča jemanje zvečer pred spanjem, saj se raven magnezija ponoči nekoliko zniža. Po drugi strani se pri športnikih priporoča uživanje po športnih aktivnostih, saj sproščujoče delovanje na mišice ni zaželeno med samo športno aktivnostjo, prav tako magnezij deluje rahlo odvajalno.

Magnezij lahko vpliva na delovanje zdravil iz skupine tetraciklinskih antibiotikov in kinolonov, prav tako lahko zmanjšuje delovanje ščitničnih hormonov, bisfosfonatov za zdravljenje osteoporoze in dodatkov železa. Zaradi tega se priporoča, da se omenjena zdravila in magnezij jemlje v presledku vsaj 2 do 3 ur.

Ob začetku jemanja magnezija se lahko začasno pojavi mehkejše blato ali blažja driska. Omenjeni učinki magnezija kmalu minejo sami od sebe. Kljub temu je dobro nekoliko zmanjšati odmerek, saj je mehko blato znak, da črevesje magnezija ne more vsrkati v celoti.

Magnezij in kalcij

Absorpcija magnezija je lahko zmanjšana zaradi prevelikih količin kalcija. Absorpcija je optimalna, ko je razmerja med kalcijem in magnezijem 2:1. V primeru, da se razmerje premakne v korist kalcija, lahko telo razpolaga z manjšim deležem magnezija. Pomanjkanje magnezija vodi v presežek kalcija, ki se kopiči v celicah, krvi, srcu, možganih, ledvicah in mišicah. Ob dolgoročnem neravnovesju med omenjenima mineraloma lahko pride do zdravstvenih težav, kot so krči, ateroskleroza in ledvični kamni.

V današnji prehrani prihaja do izrazitega presežka kalcija na račun magnezija. V mleku je tako razmerje med kalcijem in magnezijem 10:1, kar zmanjša sposobnost črpanja magnezija iz mleka. Prenizka vrednost magnezija dodatno vpliva na nadaljnjo slabo absorpcijo kalcija, saj je magnezij odgovoren za pretvorbo vitamina D v vitamin D3, ki je potreben za absorpcijo kalcija iz črevesja. Zaradi omenjenih razlogov se osebam, ki trpijo zaradi osteoporoze priporoča uživanje dodatkov magnezija.

Oblike magnezija

Magnezij se v naravi nikoli ne pojavlja kot samostojen element, ampak je vedno vezan na neko drugo organsko ali anorgansko spojino oziroma molekulo. To vpliva na to, kako se bo magnezij absorbiral v telo in kakšni bodo njegovi zdravilni učinki. V grobem ločimo organske (orotat, glicinat, citrat, malat, laktat) in anorganske oblike (karbonat, oksid, sulfat) magnezijevih soli. Posamezne oblike so primerne za različne vrste terapevtskih zdravljenj, zato so v nadaljevanju predstavljene glavne oblike magnezijev soli in njihova uporaba.

– Magnezijev citrat

V molekuli magnezijevega citrata magnezij tvori sol s citronsko kislino. Za to obliko soli velja, da je lahko prebavljiva in zato ima veliko stopnjo absorpcije. Hitra absorpcija pomaga pospešiti gibanje črevesja, kar pospeši prebavo. Zaradi omenjenega razloga je magnezijev citrat primeren za uporabo v primeru kroničnega zaprtja ali za osebe s počasno prebavo. Prav tako pomaga odpravljati krče. Citrat naj bi dodatno pomagal pri preprečevanju ali raztapljanju ledvičnih kamnov.

Največji slabosti magnezijevega citrata sta razmeroma visoka cena in neprimernost za osebe, ki imajo občutljiv želodec.

– Magnezijev karbonat

Magnezijev karbonat je bela snov, ki se v naravi nahaja kot mineral magnezit. Magnezijev karbonat naj bi imel nižjo stopnjo biorazpoložljivosti, saj naj bi telo absorbiralo le 30 %. To je deloma posledica merilnih metod, ki preverjajo, koliko magnezija izločimo z urinom in ne koliko magnezija se dejansko vsrka. Za karbonate namreč velja, da se absorbirajo veliko počasneje kot citrati. Magnezijev karbonat je topen v vodi, zato se dobro absorbira v črevesje.
Magnezijev karbonat zavira delovanje kisline, zaradi tega se uporablja kot antacid, ki umirja zgago. Uporablja se za zmanjševanje potenja pri športnih aktivnostih. Ima le blag odvajalni učinek, zato ga lahko uživajo ljudje, ki imajo redno prebavo. Med drugim se izkorišča tudi kot sušilno sredstvo v solnicah.

Glavne pomanjkljivosti te spojine so, da lahko povzroča močan odvajalni učinek v primeru previsokega odmerka in da ni primeren za osebe z občutljivim želodcem.

– Magnezijev kelat ali magnezijev glicinat

V spojini magnezijevega kelata je magnezij vezan na aminokisline. Magnezij v obliki kelata se absorbira neposredno, medtem ko se morajo ostale magnezijeve soli v telesu najprej razcepiti. Magnezij zaradi vezave na aminokisline ne potuje po običajnih absorpcijskih poteh in tako ne tekmuje z ostalimi minerali za absorpcijo v krvni obtok. Prav tako se ta oblika ne veže na antihranila, kar bi zmanjšalo njegovo učinkovitost. Zaradi tega je znan po visoki biorazpoložljivosti.

Aminokisline ščitijo občutljivo sluznico v prebavnem traktu pred draženjem, ki ga lahko povzroči magnezij. Zaradi tega je omenjena oblika magnezija primerna za vse, ki imajo težave s preobčutljivostjo. Ne povzroča driske ali povečanega delovanja črevesja. Velja za eno od najvarnejših oblik magnezija, s katerim lahko odpravimo dolgoročno pomanjkanje minerala.

Magnezijev kelat vpliva na centralni živčni sistem, zato nas pomirja, omogoča boljši spanec in zmanjša dnevno zaspanost. Za dosego omenjenih učinkov se priporoča jemanje odmerka pol ure pred spanjem. Zaradi sproščujočega učinka je primeren za kronične bolečine v mišicah. Prav tako deluje protivnetno.

Glavna slabost je, da je za dobre rezultate potrebno zaužiti precej visoke odmerke.

– Magnezijev tavrat

V spojini magnezijevega tavrata je magnezij vezan na aminokislino tavrin. Raziskave kažejo, da omenjena oblika magnezija igra pomembno vlogo pri uravnavanju krvnega sladkorja in podpira ustrezen krvni tlak. Prav tako naj bi imela sposobnost izboljšanja srčne funkcije. Vplivala naj bi na izboljšanje občutljivosti celic na inzulin in pomirjujoče delovala na živčno-mišični sistem.

– Magnezijev orotat

Magnezijev orotat je magnezij, ki je vezan na orotsko kislino. Gre za naravno kislino, ki je prisotna pri gradnji DNA. Skupaj z magnezijem je lahko prebavljiva. Orotat lahko prodre skozi celične membrane, kar omogoča učinkovito dostavo magnezijevega iona do jedra mitohondrija.

Vpliva lahko na zdravje srčno-žilnega sistema. Že v 70.-tih letih so ga v Rusiji predpisovali za lajšanje srčno-žilnih težav. Priporoča se, da se za omenjene težave jemlje kombinacijo magnezija in kalija, saj kalij še poveča pozitiven učinek magnezija in izboljša njegovo absorpcijo. O ustreznih odmerkih obeh mineralov se je potrebno posvetovati s kardiologom.

Magnezijev orotat naj bi pomagal bolnikom s srčnim popuščanjem, zmanjševal simptome angine pectoris in izboljšal zmogljivost med vadbo, zato je popularna oblika magnezija med športniki. Glavna slabost je, da je ena najdražjih oblik magnezija. Prav tako magnezijev orotat vsebuje majhen delež magnezija, zato ni najprimernejša oblika za oskrbo v primeru kroničnega pomanjkanja.

– Magnezijev sulfat

Magnezijev sulfat je spojina magnezija, žvepla in kisika, ki je bolje poznana pod imeni grenka sol ali Epsom sol. Po strukturi in videzu je podobna kuhinjski soli, vendar je njena kemijska sestava popolnoma drugačna. Uporablja se za raznolike namene v kozmetični in prehranski industriji, prav tako je uporabna v vrtnarstvu.

V medinske namene jo uporabljamo pri močnih zaprtjih, saj deluje kot naravno odvajalo. Grenka sol namreč sodi med osmotska odvajala, saj sulfati nase vežejo vodo, ki se nahaja v črevesju. Na ta način se nekajkrat poveča prostornina vsebine črevesja in zmehča blato, zato je odvajanje hitrejše in lažje. Priporoča se njena uporaba pred in med postenjem, saj je primerna za temeljito čiščenje črevesja, ki onemogoča, da bi se odpadne snovi ponovno absorbirale skozi črevesje.

Poleg tega se uporablja za kopeli za zmanjševanje stresa in bolečin v mišicah ali pa kot krema za nego kože. Nekateri jo pripravijo kot piling, saj dobro odstranjuje odmrle dele kože, spodbuja cirkulacijo in pomlaja kožo. Številni jo dodajajo vrtninam, saj pozitivno vpliva na rast in razvoj rastlin.

Grenka sol se ne priporoča za vsakodnevno uporabo ali za uporabo v primeru velikega pomanjkanja magnezija. Prav tako ni primerna za osebe z občutljivim želodcem.

– Magnezijev oksid

Magnezijev oksid je sol, v kateri sta združena magnezij in kisik. Navadno se ta oblika ne uporablja za dvigovanje ravni magnezija v primeru pomanjkanja tega minerala, saj naj bi imela dokaj slabo biološko razpoložljivost, čeprav je delež magnezija v spojini precej visok. Kasnejše študije so ovrgle dokaze o slabi absorpciji, prav nasprotno – ta oblika magnezija naj bi se precej dobro absorbirala. Najpogosteje se uporablja za hitro dvigovanje ravni magnezija v primeru pomanjkanja, za kratkotrajno zdravljenje zaprtosti in kot antacid za nevtralizacijo kisline v želodcu.

– Magnezijev malat

Magnezijev malat je magnezij, ki je vezan na jabolčno kislino. V prehrani se uporablja kot dodatek za kislost. Magnezijev malat pomaga izboljšati proizvodnjo ATP-ja, zato ga občasno predpisujejo obolelim za fibromialgijo, pri kronični utrujenosti ali pri bolečinah v mišicah. Kombinacija magnezija in jabolčne kisline se zlahka razgradi, zato je magnezijev malat dobro topen in biološko uporaben.

Glavna pomanjkljivost te oblike magnezija je, da je potrebno za rezultate zaužiti precej visoke odmerke.

– Magnezijev laktat

Magnezijev laktat je sol, ki združuje magnezij z mlečno kislino. Uporablja se predvsem kot dodatek živilom in pijači za regulacijo kislosti. Je lahko prebavljiv in le blago vpliva na naš prebavni sistem, zato je primeren za vse, ki imajo težave s preobčutljivostjo.

– Magnezijev L-treonat

Gre za sol, ki jo dobimo s kombinacijo magnezija in kisline, ki nastane ob metabolizmu vitamina C. Je lahko prebavljiva, zato ima visoko stopnjo absorpcije. Je oblika magnezija, ki najboljše prehaja v možgane, zato naj bi bila najučinkovitejša za povišanja ravni magnezija v možganskih celicah. Odlično naj bi delovala proti glavobolom, nespečnosti in depresiji. Raziskave so ob redni uporabi omenjene oblike magnezija pokazale izboljšanje pri kratkoročnem in dolgoročnem spominu, zato se uporablja za zdravljenje starostne izgube spomina.

Kateri magnezij kupiti?

Pri nakupu magnezijevih soli je potrebno upoštevati koncentracijo magnezija v njih, biološko razpoložljivost, njihove terapevtske učinke, obliko in ceno. Koncentracija magnezija v izdelku je še posebej pomembna, če želimo uživati magnezij za zmanjšanje pomanjkanja tega minerala v telesu. V primeru, da to ni naš osnovni namen, temveč želim izkoristiti druge zdravilne učinke soli, je potrebno vedeti, katera oblika soli nam bo prinesla želene rezultate.

Biološka uporabnost je nekoč veljala za glavni kriterij pri razvrščanju magnezijevih spojin. Magnezijev citrat naj bi po teh merilih imel najboljšo biološko uporabnost, medtem ko naj bi magnezijev oksid imel najslabšo. Pri določanju biološke razpoložljivosti so merili količino magnezija v urinu in ne dejanske količine, ki se absorbira. Zaradi omenjenega razloga ta metoda ni zanesljiva pri določanju same stopnje absorpcije magnezija v telesu, vendar lahko vseeno služi kot eno od meril pri nakupu.

Magnezij se prodaja v najrazličnejših oblikah, saj lahko kupimo magnezijeve šumeče tablete, žvečljive tablete, filmsko obložene tablete, kapsule ali magnezijev prah. Filmsko obložene tablete in kapsule se absorbirajo neposredno skozi tanko črevo. Žvečljive tablete so pogosto prevlečene s sladko plastjo, da so prijetnejšega okusa. Ta oblika je neprimerna za osebe, ki se izogibajo sladkorju.

Šumeče tablete velikokrat vsebujejo sredstva, ki zagotovijo hitro raztapljanje v tekočinah. Prednost praška je predvsem ta, da ne vsebuje umetnih dodatkov in da je lahko odmerjanje povsem prilagojeno potrebam posameznika. Ob enem pa se moramo zavedati, da je ta oblika najbolj dovzetna za napačno doziranje, zato moramo biti pri odmerjanju še toliko bolj pazljivi.

Pri samem nakupu je seveda pomemben dejavnik tudi cena izdelka. Pri tem moramo paziti, da izdelke primerjamo po količini in kakovosti vsebovanih sestavin.

Nasveti za povečanje vnosa magnezija

V nadaljevanju so predstavljeni kratki nasveti, s katerimi lahko na enostaven način povečate vnos magnezija v svoje telo.

• Drobne spremembe prehrane, ki povečajo vnos magnezija
  Večji vnos magnezija si lahko zagotovite s spremembami prehrane tako, da v svojo prehrano vključite več živil, ki so bogati z magnezijem. Beli kruh zamenjajte za polnozrnatega, namesto kravjega mleka izdelajte domače mandljevo mleko, namesto sladkarij prigriznite sladice iz oreškov, mandljev in suhega sadja itn. Prav tako je pomembno, da pri nakupu živil posegate po ekološko pridelanih živilih, saj pesticidi in drugi umetni dodatki hrano osiromašijo.
• Poskrbite za izboljšano absorpcijo magnezija iz živil
  Pri pravilni izbiri prehrane upoštevajte, da nekatera živila v določeni meri zavrejo absorpcijo magnezija. Posebej pozorni bodite na živila, ki vsebujejo fitate ali fosfate. Fitate vsebujejo žita, oreški, stročnice in semena. Fosfate po drugi strani vsebujejo živila, ki so bogata z beljakovinami, kot so mleko in mlečni izdelki, meso in žita. Pri naštetih živilih se moramo zavedati, da telo ne more izkoristiti vsega magnezija, ki je v živilu. Absorpcijo dodatno otežijo močno procesirana živila, alkohol, sol in kofein. Ob sočasnem jemanju drugih zdravil je priporočeno narediti vsaj nekajurni presledek.
• Poskrbite za zmanjšanje stresa
  V stresnih situacijah telo porablja večje količine magnezija. Poskrbite za čim več sproščanja in se karseda izogibajte stresnim situacijam. Poskušajte zmanjšati stres z gibanjem, saj gibanje spodbuja nastajanje endorfinov v možganih. Izvajate lahko meditacijo, ki velja za dobro naravno sredstvo proti anksioznosti in stresu. Odličen način za zbistritev misli je preživljanje časa na svežem zraku, saj stik z naravo izboljša naše razpoloženje. Pri zmanjševanju stresa ne moremo mimo ustrezne prehrane, ki naj bo bogata z vitamini, zdravimi maščobami, aminokislinami in antioksidanti.
• Bodite pozorni na nekatere ostale vitamine in minerale
  Medtem ko nekatera živila zavirajo absorpcijo magnezija, so druga izrednega pomena za optimalno absorpcijo. Med slednje sodijo predvsem vitamini D3, B1, B6, vitamin E in selen. Poskrbite torej za zadosten vnos teh snovi, saj bo tako lahko telo zaužiti magnezij bolje izkoristilo.
• Izberite prehranska dopolnila, ki ustrezajo vašim potrebam
  Na trgu je na voljo veliko število prehranskih dopolnil. Pri nakupu upoštevajte, da se magnezij pojavlja v različnih oblikah. Uporabite tisto, ki je najprimernejša za povečevanje oskrba telesa z magnezijem. V primeru, da bi želeli izkoristiti druge terapevtske učinke magnezijevih soli, izberite temu primerno obliko magnezija. Izogibajte se takšnim, ki vsebujejo veliko umetnih dodatkov, kot so sladila, ojačevalci okusa itn.

Kako preverim, ali zaužijem dovolj magnezija?

V krvi se nahaja samo slab odstotek telesnega magnezija, zato s preprostimi krvnimi preiskavami ne moremo določiti, ali ima naše telo zadostne zaloge omenjenega minerala. Te bodo namreč pokazale nezadostne vrednosti magnezija samo ob izrednem pomanjkanju. Ko telesu primanjkuje magnezija, se vezan magnezij sprosti iz kosti v kri, zato bodo krvni testi skoraj vedno pokazali zadostne vrednosti.

Vsebnosti magnezija v kosteh so veliko bolj pomembne, vendar jih ne moremo izmeriti. Številni ljudje zato nimajo identificiranega pomanjkanja magnezija, kljub temu, da jim le tega močno primanjkuje. Dolgoročno pomanjkanje magnezija vodi v težave s kostmi ali presežek kislin v organizmu (t. i. zakisanost telesa).

Najlažji način za preverjanje vsebnosti magnezija je opazovanje simptomov, ki kažejo na njegovo pomanjkanje. V primeru, da opazite simptome, ki so značilni za pomanjkanje magnezija, začnite magnezij dodajati in opazovati, ali se simptomi v naslednjih mesecih izboljšajo ali v celoti izginejo.

Stanje magnezija v telesu lahko preverite tudi z neinvazivnim in nebolečim testiranjem z napravo Oligoscan, ki temelji na osnovi kvalitativne analitične metode, imenovane spektrofotometrija (odbojem in prepuščanjem svetlobe skozi testirani vzorec). To metodo testiranja stanja mineralov in težkih kovin izvajamo tudi v podjetju Energijski center, več o njej pa si lahko preberete na naši spletni strani https://www.testmineralov.si/.

The post Magnezij – pomanjkanje, viri, doziranje appeared first on Avita.

V zadnjih dveh letih sem veliko poslušala različne strokovnjake za preživetje – od najbolj ekstremnih, ki imajo v podzemnih bunkerjih dovolj zaloge za 3 leta, do bolj milih, ki predlagajo, da si nabavimo vsaj dovolj pitne vode, nekaj prigrizkov in baterijo.

Kako boste ukrepali vi, je vaša odločitev. Vsem skeptikom predlagam, da za en dan simulirajo, kako preživeti brez vode in elektrike. Na eni od nemških televizij so posneli takšen dokumentarec in tri dni spremljali dve družini. Ugotovitve: potrebujemo veliko več vode, kot si mislimo in stabilno psihično stanje se poruši najkasneje drugi dan.

Sestavila sem dolg seznam, kje so zajete tudi teme, za katere si ne bi mislili, da je o njih potrebno razmišljati – pred krizno situacijo. Vsi vidimo in slišimo, da so konflikti v naši družbi vedno večji, povečujejo se krivice in socialna neenakost, ne rešujejo se problemi, kopičijo pa dolgovi.
Slovenci imamo zaradi pohodništva in kampiranja veliko stvari že doma, samo poiskati jih moramo in pregledati. Ko kupujemo hrano, kupimo 10% več in si počasi večamo zalogo. No, če v hladilniku nimate ničesar, predlagam takojšen nakup zaloge za vsaj 3 dni. Ne pozabite na otroke in domače živali.

KRIZA – kako se pripraviti: OSEBNO

• Rezerve hrane in vode za 3 mesece (+ krizni nahrbtnik)
• Naučiti se veščin, ki koristijo v kriznih razmerah (borilne veščine, tuji jeziki, vrtnarjenje, preživetje v naravi)
• Psihološko se pripraviti na hude čase
• Lastni dom v največji meri urediti samozadostno (energija, živila)
• Poskrbeti za samooskrbno preskrbo z vodo
• Investirati v svoje zdravje
• Imeti zanesljivo transportno sredstvo (“normalen” avto + rezervno gorivo)
• Začasno bivališče v geopolitično varni državi (+ učenje njihovega jezika)
• Kolikor je mogoče plačevati z gotovino

KRIZA – kako se pripraviti: FINANCE

• Več TRR; odprtje TRR v finančno stabilnejših državah
• Nabaviti gotovino in izdelke za izmenjavo, za 12 do 24 mesecev (samo za izredne razmere)
• Prodaja nepremičnin, ki niso sanirane po najnovejših smernicah
• Izogibanje investicijam in naložbam (zaradi državnih dolgov)
• Natančno nadzorovanje in načrtovanje svojih izdatkov
• Oblikovanje likvidnih rezerv za investiranje po končanem gospodarskem kolapsu
• Previdnost pri investiranju v delnice (crash)
• Dvig gotovine (različne valute), tudi za krizne situacije
• Zmanjšati dolgove in preprečiti nastanek novih
• Nakup žlahtnih kovin (ohranitev kupne moči, izmenjava v krizi)

BLACKOUT – kako se začne in kako se obnašati

• Kako prepoznamo blackout:
  – Preverimo varovalke v električni omarici.
  – Imajo elektriko v sosednjih hišah?
  – Deluje radio (potrebujemo baterije!)? Poslušajmo sporočila.
  – Deluje internet in mobitel? Pokličimo oddaljenega prijatelja ali znanca.
• Po izpadu elektrike iz omrežja izključimo vse naprave.
• Poslušamo radio. Brez panike.
• Zberemo vse družinske člane na enem mestu. Ostanemo doma.
• Ne telefoniramo, če ni nujno.
• Varčujemo z vodo, po nekaj urah lahko natočimo vodo v lonce, prazne steklenice ali kad.
• Ne uporabljamo dvigala oz. preverimo, ali je kdo ujet v dvigalu in poiščemo pomoč.
• Najprej pojemo živila, ki se bodo najprej pokvarila. Ne odpiramo zamrzovalnika, če ni nujno.
• Čim manj odpadkov.
• Ko pride elektrika, postopoma priključimo aparate in naprave.

Zakaj se pripraviti na izredne razmere?

• 3 minute človek zdrži brez kisika
• 3 ure človek preživi brez toplote
• 3 ure brez svetlobe in razum se začne čudno obnašati
• 3 dni lahko človek preživi brez vode
• 3 tedne lahko preživimo brez hrane
• 3 tedne lahko preživimo brez komunikacije

BLACKOUT – Prva pomoč/kisik

Brez kisika ali ko močno krvavimo, preživimo 3 minute. Ne morete poklicati pomoči, ampak se morate sami pripraviti na medicinsko prvo pomoč.

• Tečaj prve pomoči (osvežitev na 2 leti)
• Vedeti, kje se v kraju nahajajo točke z reševalci (gasilci, zdravniki, bolnišnica, civilna zaščita, vojska, občina in KS)
• Škatla s prvo pomočjo, tudi zaščitna odeja
• Potrebna osebna zdravila (z zalogo najmanj 3 tedne)
• Široko delujoči antibiotik
• Sredstva proti: prehladu, driski, bolečinam, kalijev jodid (radioaktivnost)
• Sredstvo za razkuževanje (večjih površin)
• Razkuževalec ran
• Termometer za merjenje vročine
• Krema za pike insektov
• Zaščitna maska (CBRN ali najmanj FFFP2/3)

BLACKOUT – Toplota

Brez toplote preživimo 3 ure. Brez elektrike ne deluje ogrevanje na olje in plin. Samo na kamine/peči se lahko zanesemo.

• Spalna vreča
• Podlaga za splano vrečo
• Pečka (na plin, petrolej, les – drva ali peleti)
• Merilec za CO2
• Zaloga kuriva za najmanj 3 tedne
• Sveče
• Vžigalice, vžigalnik, čajne svečke (za najmanj 3 tedne)
• Po potrebi: šotor za zmanjšanje prostora za ogrevanje

BLACKOUT – Svetloba

Brez elektrike ni svetlobe. Brez svetlobe že po 3 urah začnemo biti panični in anksiozni, ustrašimo se vsakega šuma in lahko nas zagrabi panika.

• Svetilka za osvetlitev prostora, sveče
• Žepna svetilka z dovolj veliko močjo (razdalja), baterije in možnost za polnjenje baterij (solar)

BLACKOUT – Voda in pijača

Odrasli brez vode preživimo 3 dni, otroci 1 dan. Ko zmanjka elektrike, po 12 do 24 urah voda ne bo več tekla iz pip.

• Mini prenosni filter za vodo (2.000 litrov)
• Voda za kuhanje (prefiltrirana)
• Voda za stranišče (3 x 5 litrov na osebo – za 3 tedne 350 litrov)
• Preveriti, kje so naravni vodni viri
• Prenosno stranišče ali velika posoda, nadomestne vrečke: najmanj 40 na osebo
• Alternativa za stranišče v stanovanjih: vrečke za WC školjko in mačji pesek
• Toaletni papir

BLACKOUT – Komunikacije/informacije

Brez elektrike ne delujejo nobene komunikacijske naprave. ne vemo, kako dolgo bo trajala kriza in kako gre sorodnikom/prijateljem. To lahko vodi k paničnim napadom.

• Analogen radio na baterije ali ročni pogon, solarno napajanje, avtoradio
• Baterije in akumulatorji za najmanj 3 tedne
• Walkie Talkie 2 kosa

BLACKOUT – Hrana

Odrasli preživimo 3 tedne brez hrane, vendar smo brez hrane manj sposobni

• Glej seznam obrokov, načrtuj za 3 tedne, 3 obroke na osebo (cca. 1.500 kcal/dan)
• Po potrebi: hrana za dojenčke + dodatna voda
• Po potrebi: hrana za domače živali + dodatna voda
• Prehranska dopolnila (vitamini, minerali, encimi, probiotiki, beljakovine)
• Kuhalnik + gorivo za 3 tedne
• Odpirač za konzerve
• Lonec za kuhanje
• Papirnate brisače v roli
• Vrečke za odpadke (100 kosov)

BLACKOUT – Dolgčas

• Igre in igralne karte, šah
• Sestavljanke, ročna dela, pobarvanke
• Knjige

BLACKOUT – Higiena

Brez elektrike in vode je težko skrbeti za osebno higieno. Vendar je potrebno, da ne zbolimo (bakterije, okužbe, karies, uši).

• Milo za 3 tedne
• Higienski izdelki: zobna ščetka (brez električnega pogona!), zobna pasta, higienski vložki/tamponi, kreme in losjoni
• Rokavice za čiščenje
• Dezinfekcijsko sredstvo
• Vlažilni robčki za 3 tedne, za vsako osebo!
• Po potrebi: plenice, otroški puder, vlažilna krema

BLACKOUT – Elektrika

• Hladilnik/zamrzovalnik: 400 – 800 W, luči: 15 – 100 W na luč
• Mobitel 15 W, prenosnik 100 W, računalnik 130 – 300 W
• Vodna črpalka (poplave): 100 – 3000 W
• Dovolj goriva za agregat

BLACKOUT – Pripomočki, orodje, varovanje

• Ročna svetilka (vedno pripravljena, pri roki)
• Sveče
• Vsaj mini solarni polnilec
• Žepni nož
• Baterije za alarmno napravo
• Sredstva za obrambo: solzivec, zračna pištola, drugo po potrebi
• Rezervni rezervoar za gorivo v avtu (možnost pobega, poslušanje radia)
• Orodje (brez električnega pogona) za popravila
• Gasilni aparat
• Merilec za CO2
• Vrtna cev
• Posode za gašenje požara

BLACKOUT – Nahrbtnik za pobeg

Takšen nahrbtnik bomo na žalost potrebovali hitreje kot bi nam bilo ljubo (poplava, potres, plaz, mraz, kemična onesnaženost, požar)

• Nahrbtnik, s prostornino >45 l in dobrim sistemom za nošenje
• Nadomestna obleka (perilo, nogavice, majica, pulover), toaletni papir
• Primerna obleka, kapa in rokavice, vodoodporni čevlji, delovne rokavice
• Cerada ali šotor
• Osebna zdravila, prva pomoč
• Pribor, kozarec in krožnik, steklenica za vodo, odpirač za konzerve
• Zemljevidi okolice, fotoaparat, kompas
• Fotografije družinskih članov (pomoč pri iskanju)
• Vodni filter (<= 0,1 mikron + ogleni filter + predfilter)
• Prehrana za 3 dni/osebo
• Posode za pijačo 1 – 3 litre (npr. zložljive)
• Lonec + kuhalnik + kurivo, vžigalnik
• Beležka in pisalo
• Denar, sredstva za izmenjavo (cigareti, zlato/srebro)

BLACKOUT – Dokumenti

• Kateri dokumenti so pomembni?
• Kje je mapa z dokumenti?
• Kopije dokumentov na USB ali na telefonu?

BLACKOUT – Kaj je potrebno pred krizno situacijo?

• Dogovoriti se za točko srečanja, če ni možno komunicirati.
• Vedno dovolj bencina v avtomobilskem tanku (cca. za 200 km).
• Se pozanimati za sedež RK, civilne zaščite, gasilcev, policije …
• V avtu imeti rezervni kanister.
• Se pripraviti, da bomo morali sorodnike negovati sami.

BLACKOUT – Načrtovanje obrokov 

• Tabela načrtovanje obrokov

BLACKOUT – Nasveti, kako se še pripraviti

• Na TRR nimamo večjih vsot denarja, tudi nimamo vsega denarja pri eni banki.
• Ne najemajmo novih kreditov.
• Banka ne bo naš prijatelj v kriznih časih.
• Doma imamo dovolj gotovine za pokritje stroškov za 2 do 3 mesece.
• Vrednost denarja lahko omilimo z nakupom zlata/srebra.
• Predčasno poplačamo kredite, se dogovorimo za nižjo obrestno mero, naredimo plan B, če bo prišlo do visoke inflacije ali bomo izgubili službo in ne bomo mogli odplačevati kredita.
• Razmislimo o predčasnem izplačilu pokojninskih in življenjskih zavarovanj, odvisno od situacije in časa varčevanja.
• Načrtovane večje nakupe izvedemo čim prej – vrednost denarja pada, cene se višajo.
• Investirajmo veliko v svoje znanje.

The post Kako se dobro pripraviti na krizne situacije appeared first on Avita.

Perfekcionizem je prizadevanje za doseganje popolnosti. Ta cilj je pogosto nedosegljiv, zato lahko pretirano strmenje k popolnosti prinese le razočaranje. Najbrž smo že vsi kdaj načrtovali popoln vikend oddih, želeli skuhati popolno kosilo ali ustvariti popoln videz za zabavo. Naši poskusi so se pogosto bolj klavrno končali. Seveda ni nič narobe s tem, da poskušamo iz vsake situacije iztisniti največ, vendar se moramo zavedati, da le redke stvari v življenju potekajo brezhibno in da so napake sestavni del življenja.

Težnja po odličnosti tako sama po sebi ni slaba, saj človeka motivira, da se pri doseganju ciljev zares potrudi. Razlika med zdravo težnjo po odličnosti in perfekcionizmom se pojavi pri samih ciljih in občutkih, ki se pojavijo ob morebitnem neuspehu. Pri zdravi težnji po odličnosti so cilji visoki, a stvarni, medtem ko si perfekcionist določi cilje, ki so redko dosegljivi.

Človek, ki teži k odličnosti, bo ob morebitnem neuspehu nezadovoljen, vendar ne tesnoben in nesrečen. Prav tako bo tak človek razporejal svojo energijo v skladu s pomembnostjo ciljev in jo ne bo trošil vse do meje izčrpanosti, kar je značilno za perfekcioniste. Nenazadnje pri osebah, ki želijo doseči odličnost, samovrednotenje ni odvisno od doseganja ciljev, saj ostanejo stabilni kljub morebitnim napakam in hitro okrevajo po neuspehu.

Za perfekcioniste je poleg tega značilno čezmerno upoštevanje pravil, pretirana točnost, varčnost, togost, nenehna zaposlenost z delom in nezmožnost sprostitve. Nalogam, ki jih opravljajo, posvetijo izjemno pozornost in v njih vložijo vso svojo energijo. Napakam se želijo na vsak način izogniti, saj jih dojemajo kot znak neuspeha.

Strah pred napakami in neuspehom predstavlja osrednjo motivacijo oseb, ki stremijo k popolnosti. Prepričani so, da so zaželeni, spoštovani in uspešni le, če vse naredijo brezhibno in brez napak. Nekateri raziskovalci trdijo, da posamezniki z visokimi ideali kompenzirajo lastne občutke manjvrednosti in želijo na tak način dokazati, da so dovolj dobri, pridni in vredni.

Težnja, da bi delo opravili brez napak, jih žene, da opravilu posvetijo toliko svoje energije, da ga le redko končajo ali pa s končnim rezultatom nikoli niso zadovoljni. Zaradi tega pogosto spregledajo del, ki so ga opravili dobro.

Na to nas opominja kratka zgodba o budističnem menihu, ki je v svojem samostanu želel zgraditi zid iz tisočih kamnov. Zavzeto se je lotil dela in se trudil, da bi kamne postavil čim bolj enakomerno. Ko je končal z delom, je zgrožen opazil, da dva kamna stojita postrani. Kmalu za tem je prišel nek obiskovalec in občudoval novozgrajen zid. Menih je bil presenečen, da obiskovalec hvali njegovo površno delo. Vprašal ga je, ali ne vidi dveh ukrivljenih kamnov. Obiskovalec mu je odvrnil, da jih je seveda opazil, vendar je videl tudi vseh ostalih 998, ki so dobro postavljeni.

Popolnost v sodobni družbi

Ideal popolnosti se začne oblikovati v otroštvu in nas spremlja skozi celotno življenje. Z odraščanjem sprejemamo nase vedno večje odgovornosti in dolžnosti, zato vedno težje izpolnimo lastne visoke zahteve.

Predvsem ženske smo nagnjene k temu, da želimo uskladiti popolno kariero, ljubko družinsko življenje, kvaliteten partnerski odnos in ob vsem tem še poskrbeti za svoje potrebe. Zato ni presenetljivo, da kar 48 odstotkov žensk navaja, da so njihove visoke zahteve glavni sprožilec stresa, medtem ko je pri moških ta delež nekoliko nižji in znaša 37 odstotkov.

Študije dodatno kažejo, da je perfekcionizem pogostejši pri mlajših osebah, prav tako se njihov delež konstantno povečuje. Raziskave navajajo, da se je v zadnjih dvajsetih letih za 10 odstotkov povečal delež mladih, ki strmijo k lastni popolnosti.

Za 33 odstotkov se je zvišal delež oseb, ki menijo, da drugi od njih pričakujejo popolnost, medtem ko se je za 16 odstotkov povečal delež ljudi, ki od drugih pričakujejo, da bodo bili popolni. Številni avtorji menijo, da so navedene številke vsaj delno posledica življenja v kapitalistični družbi, ki je izrazito usmerjena k dosežkom in stalni želji po nečem boljšem, hitrejšem in sposobnejšem.

Iluzijo popolnosti dodatno ustvarjajo mediji, ki nam dnevno prikazujejo zgodbe uspešnih ljudi in nasvete, kako lahko tudi mi dosežemo popolno postavo, službo in nasploh ideal popolnosti. To je tesno povezano s prepričanjem, da vsak kuje svojo srečo. Kdor torej ne doseže določenega bogastva in prestiža, velja za manj sposobnega in sam nosi odgovornost, da tega ni dosegel.

V družbi imamo po drugi strani jasno postavljena pričakovanja do posameznikov, zato se ljudje nenehno primerjamo med seboj, kar dodatno stopnjuje pritisk na posameznika, da dela preko svojih zmožnosti.

Težnjo k popolnosti kasneje prenašamo na svoje otroke, saj morebitni neuspeh naših potomcev dojamemo kot lasten neuspeh. Dodaten razlog je bojazen, da otrok ne bo sprejet in da ne bo imel dobrih pogojev za integriranje v družbeno okolje. Tretji razlog je, da še vedno lovimo sanje, ki jih sami nismo dosegli.

Vsa previsoka starševska pričakovanja lahko prej ali slej v otroku vzbudijo neprijetne občutke in ga spremenijo v otroka, ki si želi na vsak način ugajati staršem. Otrok, ki bo v otroštvu podvržen visokim pričakovanjem, ne bo mogel razviti zdravega odnosa do pričakovanj in bo s tem nadaljeval začaran krog želje po popolnosti.

Pasti perfekcionizma

Osebe, ki strmijo k popolnosti, si postavljajo zelo visoke standarde, s čimer se pretirano obremenjujejo, prav tako se težko soočijo z morebitno kritiko ali neuspehom, ki ju jemljejo zelo osebno. Zaradi tega pogosto občutijo krivdo, razočaranje ali sram. Rešitev, s katero bi se znebili neprijetnih občutkov, vidijo v tem, da so še boljši in še bolj pridni. S tem seveda še poglobijo občutke neuspeha, kar lahko dolgoročno vodi do nizke samopodobe, izgorelosti, tesnobe, samomorilnih misli ali depresije.

Perfekcionizem ne določa zgolj tega, da želimo določene naloge opraviti na najboljši možen način, ampak se odraža na vseh preostalih področjih, med katere zagotovi sodi stremljenje k popolni postavi in popolnemu izgledu, kar se izraža v pretirani skrbi za zunanji videz.

Pretirano obremenjevanje z videzom nemalokrat vodi v razvoj motenj hranjenja. Prav tako perfekcionisti pogosto pričakujejo podobne standarde od ostalih, zato imajo mnogokrat majhno socialno mrežo in težave z vključevanjem v skupino.

Kako preprečiti nadvlado perfekcionizma nad nami?

Pretirano strmenje k popolnosti človeka hromi, izčrpava in na telesu pušča resne fizične in psihične posledice. V nadaljevanju vam predstavljamo nekaj nasvetov, kako lahko zmanjšamo perfekcionizem in izboljšamo kvaliteto svojega življenja.

1. Spremenimo svojo miselno naravnanost

Zavedati se moramo, da sprememb ne smemo pričakovati čez noč, saj lahko pričakovanja znižujemo le postopoma. Najprej je potrebno pregledati vsa področja, kjer se perfekcionizem kaže, nato pa izbrati posamezno področje, na katerem želimo zavestno nižati svoja pričakovanja. Seveda ni realistično, da si bomo popolnoma prenehali prizadevati za odlično opravljeno delo, vendar si moramo postopoma dovoliti napake.

2. Uživajmo v danem trenutku

Ljudje, ki stremijo k popolnosti, usmerjajo vso svojo pozornost na prihodnost, saj trenutno stanje služi le za primerjavo, kako daleč so od želenega cilja. Osredotočeni so na to, da zapolnijo vrzel med resničnostjo in željami, zato težko prepoznajo lepoto trenutka in uživajo v njem.

Zapise o pomenu uživanja v danem trenutku najdemo že v starodavnem zgodovinskem epu Bhagavad-gita, ki po vsem svetu slovi kot dragulj indijske modrosti. V njem Šri Krišna poučuje zaupnega prijatelja Ardžuno o tem, da naj ne hrepeni zgolj po sadu svojih dejanj, ampak naj poskuša delati čim bolje v danem trenutku.

Do podobnih ugotovitev prihajajo avtorji novejših raziskav. Harvardski doktorski študent Matthew Killingsworth je ustvaril aplikacijo za telefone, ki vam ob naključno izbranih trenutkih dneva zastavi nekaj preprostih vprašanj, o tem, kaj počnete, ali vam med dejavnostjo odtavajo misli in kako se počutite v danem trenutku.

Izsledki raziskave kažejo, da tavanje misli bolj vpliva na samo počutje kot sama vrsta opravka, s katerim smo ob izbranem trenutku zaposleni. Kakršnokoli fantaziranje, skrb ali premišljevanje, ki ni vezano na trenutno opravilo, v nas pogosteje vzbuja negativne občutke. Raziskava torej potrjuje, da je človek najbolj srečen, ko je polno prisoten v trenutku, medtem ko nas beg iz  trenutne situacije pogosto dela nesrečne.

Večjo prisotnost v danem trenutku lahko dosežemo s tehnikami sproščanja, med katerimi je zelo uspešna tehnika čuječnosti. Pri omenjeni tehniki gre za zavedanje dogajanja v sedanjem trenutku. Zavedamo se svojih misli, občutkov in zunanjega dogajanja, vendar jih ne presojamo ali drugače analiziramo. Miselni proces torej zamenjamo s procesom čutenja. Pomembno je, da se vedno znova vračamo v stanje čuječnosti, ko ugotovimo, da je našo pozornost odneslo drugam.

3. Optimizirajmo delovni učinek

Osebe, ki se trudijo doseči popolnost, vlagajo ves svoj trud v določeno opravilo, kar pa ni vedno najbolj smotrno in učinkovito. O tem, da je smiselno optimizirati delovni učinek govori t.i. Paretovo načelo ali pravilo 20/80. To temelji na predpostavki, da z 20 odstotkov vloženega dela dosežemo kar 80 odstotkov uspeha. Za preostalih 20 odstotkov rezultatov moramo vložiti 80 odstotkov truda, zato je neproduktivno in neučinkovito, da si za cilj postavimo stoodstotni oziroma popolni rezultat.

Razmerja so seveda lahko večja ali manjša, zato tega pravila ne smemo jemati dobesedno. Kljub temu je bistveno, da pri vsaki nalogi prepoznamo ključne dejavnike, ki prispevajo levji delež h končnemu rezultatu. Zaradi tega je smiselno, da pri posameznemu opravilu vidimo celotno sliko in se ne zapletamo v podrobnosti. Prav tako je dobro, da že od samega začetka pustimo nekaj prostora za napake, saj le pripravljenost na neuspeh omogoča končni uspeh.

The post Bodi srečen, ne popoln appeared first on Avita.

Kaj natanko ta izraz pomeni? Je rezilientnost zapisana samo v naših genih, ali se je lahko tudi naučimo?

Kaj je rezilientnost?

Z izrazom rezilientnost (= psihična odpornost) poimenujemo danes čedalje pomembnejšo sposobnost obvladovanja mrzličnega vsakdana in doseganja uspehov v delovnem okolju. V fiziki je odpornost opredeljena kot lastnost različnih materialov, da se po delovanju zunanjih vplivov vrnejo v prvotno obliko. Pojem so prevzeli psihologi in z njim opisujejo ljudi, ki zmorejo krize prebroditi čustveno nepoškodovani. Govorimo torej o popolni obnovitvi ali ohranitvi psihične stabilnosti po hudih stresnih dogodkih.

Na pomanjkanje rezilientnosti lahko sklepamo, kadar začne oseba jemati droge ali kadar se začne pri njej – po obdobju psihične preobremenjenosti – izražati duševna motnja, kot je depresija, anksioznost ali posttravmatska stresna motnja. Te lastnosti pa ne smemo zamenjavati z neobčutljivostjo ali neodzivnostjo.

Rezilientnost ni sopomenka za neobčutljivost: ne gre namreč za čustveno otopitev ali trdoto, temveč za zdravo odzivanje v stresnih situacijah. To sicer pomeni sprejemanje situacije, hkrati pa tudi proučitev ustreznih strategij za njeno obvladovanje.

Odpor proti zunanjim stresnim dejavnikom

Človek ne sme dopustiti, da bi ga premagali zunanji dejavniki. Ljudje smo bitja navad in zaupamo v urejen vsakdanjik; zato nam močnejša odstopanja ali spremembe, ki nastopijo same od sebe, hitro vzbudijo občutek nemoči, negotovosti ali celo strahu. Lahko nas povsem vržejo iz tira.

Nekateri ljudje pa se iz nepredvidene situacije lažje kot drugi naučijo česa dobrega in se ji prilagodijo. Pri tem je ključni dejavnik prav rezilientnost – in ta nikakor ni pri vseh ljudeh enaka.

Od kod rezilientnost izvira

Kateri pa so tisti dejavniki, ki pripomorejo, da človek razvije rezilientnost? Zakaj je nekaterim ta lastnost položena v zibko, drugi pa se na stresorje odzivajo občutljivo? S temi vprašanji se zadnja desetletja ubadajo raziskovalci, ki proučujejo rezilientnost – pri čemer so le zmerno uspešni. Raziskave še niso dokončne. Raziskovalci domnevajo, da se za načelom rezilientnosti skriva zapleten psihični sistem, ki je posledica genske zasnove, a tudi vsakodnevnega učenja.

Že v petdesetih letih prejšnjega stoletja se je pojavil pojem rezilientnosti kot psihične odpornosti. Nastal je na podlagi razvojno-psihološkega proučevanja najstnikov in otrok.

Razvojna psihologinja in profesorica Emmy Werner je tako leta 1977 objavila zelo vplivno znanstveno študijo. Raziskovala je vplive bioloških in socialnih dejavnikov tveganja na otrokov razvoj, na primer revščine. Povprečno so se revni otroci razvijali slabše od vrstnikov, ki so odraščali v varnejšem okolju.

Približno tretjina otrok pa je dobro uspevala kljub številnim tveganim dejavnikom. Ti otroci so imeli različne socialne in psihične varovalne dejavnike, ki so izravnavali negativni učinek okolja, kjer so živeli. Poleg čustvenih vezi, z različnimi referenčnimi osebami ter vzpostavljeno podporno mrežo, so imele ključno vlogo pri tem individualne lastnosti, kot so dobre socialne veščine, ustrezen vzorec reševanja problemov in pozitivna samopodoba. Otroci so bili torej psihično visoko psihično odporni (rezilientni).

Sklop dejavnikov je odločilen pri rezilientnosti

Z znanstvenega stališča že danes lahko rečemo, da je treba na rezilientnost gledati kot na medsebojno učinkovanje različnih psihičnih, nevrobioloških in socialnih dejavnikov. Ti dejavniki skupno preprečujejo nastanek bolezni, ki so posledica stresa.

Rezilientnost je torej sposobnost pozitivnega prilagajanja na stresorje. Pomeni, da zmoremo premagati trenutno preveliko obremenitev in da od tega napora tudi pravočasno okrevamo. Negativna prilagoditev na stresor se odraža v nastanku psihičnih motenj, kot je izgorelost ali depresija.

Rezilientnosti se je mogoče priučiti

Naša genska zasnova je nespremenljiva dediščina, ki smo jo prejeli od prednikov. A celo na tej trdni podlagi se lahko naš značaj nenehno razvija. Na rezilientnost ne smemo gledati kot na nekaj togega in nespremenljivega, temveč kot na nenehen in razgiban proces. Uspešno spoprijemanje s stresom je temelj, na katerem razvijamo nove osebnostne odlike, veščine in pozitivne pristope, s tem pa tudi imunost na prihodnje stresne dejavnike.

Nemški znanstveniki, ki proučujejo rezilientnost, so pojasnili, da naloga rezilientnost ni le odstranjevanje stresnih dejavnikov, temveč tudi pripomore k učinkovitemu in pozitivnemu ravnanju z njimi. K temu spadajo prepoznavanje in popravljanje negativnih, odsluženih vedenjskih vzorcev, predvsem pa sposobnost razvijanja čim boljših strategij premagovanja težav.

Kako si lahko rezilientnost okrepimo

Rezilientnost se pri vsakomer kaže nekoliko drugače, za večino ljudi pa velja, da je povezana z nenehnim učenjem novih veščin, pristopov in načinov odzivanja. Mogoče bodo komu v pomoč naslednji napotki.

1. Sprejmite situacijo

Koliko resnice dejansko tiči v strašljivih scenarijih in strah vzbujajočih podobah, ki si jih slikamo v domišljiji? Za primer vzemimo krizo, povezano z izbruhom koronavirusa. Namesto da neutemeljeno prestrašeni in zaskrbljeni zremo v prihodnost, se raje spoprimimo s konkretnimi preprekami in težavami. Nepotrebne skrbi načenjajo naše moči in izčrpavajo vire, ki jih potrebujemo, da bi bili lahko kos dejanski situaciji.

2. Ozavestite svoja čustva in jih izživite

Čustva bodo prej ali slej priplavala na površje. Tudi če jih potlačite, namesto da bi jih dopustili in izživeli, bodo nekega dne privrela na dan. Poleg tega se z zanikanjem čustev krepi strah pred ponovnim zdrsom v neprijetna čustva.

Bolj smiselno si je čustva priznati in jih analizirati. Pogosto niti niso čustva sama po sebi tista, ki nas spravljajo v stisko in lovijo v miselni začarani krog, temveč naši lastni konstrukti na podlagi teh čustev.

3. Osredotočite se na pozitivno

Ljudje smo neredko nagnjeni k temu, da pozornost usmerimo na strah, na negativna čustva. Namesto da bi se osredotočali na negativne situacije, raje začnimo snovati možne rešitve problema: Kako se lahko učinkovito lotim te težave? Kaj potrebujem? Kaj si želim za prihodnost?

4. Poskrbite, da boste imeli dovolj časa za svoj razvoj

Krepitev rezilientnosti je dolgotrajen, nenehen proces. Rokovnik, nabito poln obveznosti, nam ne pušča ne časa ne prostora, da bi se lahko osebnostno razvijali. Ravno nasprotno: stalen pritisk od zunaj nas šibi. Dajte čustvom čas, uživajte vse lepo v življenju.

Poskrbite za vsakodnevne trenutke svobode, ko lahko počnete, kar vam dobro dene. Rezervirajte si čas za branje, sprehod, meditacijo, dremež, jogo ali kar koli drugega, ob čemer se sprostite in notranje umirite. Le kdor si jemlje čas za lastne osebne potrebe, ima dovolj energije, da se ukvarja tudi s potrebami drugih.

5. Razvijte zdravo samozaupanje

Tako kot je vsak svoje sreče kovač, je tudi vladar svojih misli. Ključ do uspeha je tok misli, ki so pozitivne in usmerjene k rešitvam. Prava miselna naravnanost odpira vrata do konstruktivnega ravnanja.

Namesto da trošite čas in energijo z negativnimi miselnimi vzorci in si v mislih vedno znova predvajate najhujše možne scenarije, raje pomislite, kako bi lahko iz kriznih trenutkov izšli še močnejši in česa se lahko iz te situacije naučite o sebi.

6. Sprejmite pomoč

Tudi najmočnejši posamezniki občasno potrebujejo pomoč. Sicer vam čustvenega bremena nihče ne more povsem odvzeti, a če lahko svoje težave komu zaupate, je to balzam za vašo dušo. Ne glede na to, ali vam prisluhne prijatelj, sorodnik ali terapevt, pomoč od zunaj je najbolj dobrodošla, kadar nam grozi nevarnost, da bi se naši negativni miselni vzorci še dodatno utrdili in poglobili.

7. Porazi so dobri za rezilientnost

Življenje le redko poteka v skladu z našimi željami in predstavami. Naši uspehi in neuspehi so del življenja in zaznamujejo naš značaj. Resda moč spoprijemanja s porazi marsikomu izmed nas ni dana že po naravi, prav vsakdo pa si jo lahko pridobi korakoma.

Prej ko boste negativne dogodke sprejeli in se z njimi sprijaznili, prej boste začeli ob svojih porazih rasti. Rezilientni ljudje znajo namreč tudi v porazih poiskati nove priložnosti.

The post Psihično odporni v kriznih časih appeared first on Avita.

Zdravstvene oblasti nas ves čas strašijo z epidemijami (če ta ne pride, jo pa naredijo). Običajno nam želijo prodati kakšna zdravila ali cepiva. V resnici so razlogi, da zbolimo čisto drugje, kot nas načrtno učijo.

V primeru, da med ljudmi kroži kakšen povzročitelj bolezni, zbolijo samo tisti, ki imajo bolno telo in oslabljen imunski sistem. Torej je edina rešitev, da naše telo ohranjamo zdravo, čilo in v odlični formi.

Do sebe in svojega telesa se moramo obnašati kot učijo tradicionalne medicine – kot vrtnar do svojega vrta. Bomo poskrbeli za naš »vrt«, ga negovali, gnojili in zalivali, da bo uspeval in pokal od energije ali pa ga bomo zlorabljali in zanemarjali, da bo postalo vedno bolj bolno in izčrpano?

Kateri dejavniki so tisti, ki najbolj vplivajo na zdravje telesa?

Kar nekaj jih je, vendar jih običajno zožim na osem področij, ki jim pravim osem stebrov zdravja. Idejo sem dobila pri svojem nemškem učitelju celostnega zdravljenja, od katerega sem dobila veliko lekcij o prav teh tematikah. Ukrepi v okviru osmih stebrov zdravja sicer niso priljubljeni, ker jih je veliko,  prinesejo pa zdravje. Da jih naštejem:

• Zdravo prehranjevanje
• Pitje čiste vode
• Nega telesa in duha
• Gibanje na svežem zraku
• Zadosten spanec
• Skrb za psihično ravnotežje
• Stik z zemljo
• Sončenje

Če delamo napake oziroma prekrške proti naravi na kateremkoli od teh področij, potem se bo to slej ko prej poznalo na našem zdravju.  Zato moramo tem ukrepom, na našem polnem dnevnem spisku opravil, dati prednost. Začnemo zjutraj in končamo s krepčilnim spancem ponoči.

Večkrat slišim izgovore, kako poln urnik ne dopušča, da bi se ukvarjali še s temi ukrepi. Moj odgovor je vedno enak: Če se s tem ne ukvarjate vsak dan, en del dneva, boste kmalu v stanju, ker se boste morali s tem ukvarjati ves čas – ko boste popravljali svoje stanje telesa, v katerega ste se sami spravili.

Ne bi verjeli, koliko časa vsak dan zapravimo za gledanje televizorja, buljenje v računalnik in pametni telefon (socialna omrežja), igranje računalniških igric itd. Brez skrbi, rezerve v vašem urniku je še veliko. Porabite ta čas raje kakovostno in koristno. Ta čas namenite za skrb in nego telesa. Zdravje potem pride samo od sebe.

Več o osmih stebrih zdravja lahko preberete na moji spletni strani https://czb8.wordpress.com/8-stebrov-zdravja/, jaz pa bom v tem članku na kratko opisala bistvene ukrepe.

Človekovo telo je ekosistem

Živimo v morju bakterij in drugih mikroorganizmov.  Človeško telo je resnici ekosistem. Otrok se rodi praktično popolnoma sterilen, vendar z rojstvom dobi od matere »popotnico« v obliki vaginalne flore (mikroorganizmov), potu, urina, blata, porodne vode, flore na rokah babice in porodničarja. Celotno rojstvo je izjemno nehigienski proces, vendar je narava tako predvidela.

Otrok začenja z razvojem flore mikroorganizmov v svojih prebavilih na tisti točki, kjer je njegova mama. Novejše znanstvene raziskave so pokazale, da je ta obrojstna popotnica absolutno nujna in ključnega pomena za otrokovo zdravo rast in razvoj. Brez te »transplantacije nesnage« ne bi normalno zrastel, živčevje se ne bi normalno razvijalo in razvoj otroka bi zastal. Izjemno velik pomen pri naselitvi flore dojenčka imata tudi kolostrum in materino mleko.

Črno-beli pogled na mikrobe je napačen

V našem telesu so triljarde mikroorganizmov (10²¹) –  bakterije, glivice, virusi in zajedavci so naši sostanovalci. Mi jim nudimo bivališče. Njihovo število daleč presega število naših telesnih celic.

Ko se ti mikroorganizmi razmnožujejo, dosegajo velike številke. Zdrav odrasel človek ima v in na sebi 1,4 bilijonov bakterij (10¹²), 5 milijonov (10⁶) glivic in 10 milijard (10⁹) virusov, ki jih s skupnim imenom imenujemo mikrobiom. K temu lahko dodamo še 300.000 enoceličnih in večceličnih parazitov in skupaj z mikrobiomom sestavljajo človeški biom.

Če citiram znanstvenico Claire Ainsworth: »Rodimo se 100% človeški in umremo 90% mikrobni.« Večina vrst mikrobioma naseljuje črevo, predvsem debelo črevo.

Genetska pestrost teh mikroorganizmov je velikanska

Znanstveniki so odkrili, da njihovi geni dopolnjujejo gene v naših kromosomih, kar pomeni, da nam povečujejo prilagodljivost, saj lahko uporabimo njihove sposobnosti presnavljanja različnih snovi, ki jih sami zaradi manjkajočih genov ne moremo.

Še več, odkrili so, da je v naših kromosomih približno 8% genov, ki so virusnega izvora in so jih virusi za stalno vgradili v evolucijskem razvoju človeka. Slučajno ali ne, tega še ne vemo, zavedati pa se moramo, da so te genetske informacije stalno prisotne v nas in ne prihajajo od zunaj ter nas ogrožajo.

Nekateri od teh organizmov nam prinašajo korist, nekateri ne, vendar nas ne motijo, če jih uspemo držati pod nadzorom z našimi imunskimi celicami. Kar veliki večini ljudi skozi življenje tudi uspeva.

Občasno se sicer dejavniki v našem življenju seštejejo tako, da začasno podležemo kakšnemu sostanovalcu ali slučajnemu obiskovalcu, vendar naš imunski sistem sproži intenzivni akutni vnetni odgovor (kar mi doživljamo kot simptome bolezni – vročina, kašelj, kihanje, smrkanje, slabo počutje ), ki nas pripelje nazaj v ravnovesje. Med boleznijo se zavlečemo v posteljo, počivamo, spimo, nimamo apetita, pijemo veliko čaja in se prepotimo. Vse to je namenjeno čiščenju in regeneraciji.

Med temi procesi ne premagujemo samo nezaželenih gostov, ampak odstranjujemo tudi stare, bolne, odmrle in rakave celice. Ni malo celostnih terapevtov po svetu, ki pravijo, da moramo vsakih nekaj let preboleti vročinsko epizodo, da bi se temeljito očistili vsega nepotrebnega. Pod to trditev se lahko samo podpišem. Moje izkušnje z zdravjem to potrjujejo.

Kaj je ključno za zdrav imunski sistem?

Oglejmo si sedaj, kaj je ključno za zdrav imunski sistem. Kot rečeno, je zdravje organizma odvisno od zdravega črevesa, saj je 80% kapacitete imunskega sistema odvisno od zdrave črevesne flore. V črevesni steni nastaja največ protiteles in tukaj je največ imunskih celic, ki prežijo na tujke v črevesu.

Za telo je črevesni lumen še vedno zunanji svet, od katerega nas loči samo ena tanka plast celic črevesne sluznice! Za boljši predstavo navajam primerjavo z ameriškim krofom. Notranjost krofa je v bistvu notri in hkrati zunaj.

Ista situacija je v črevesju. Prebavna cev je v notranjosti telesa, vendar je odprta navzven spredaj in zadaj. Da bi telo preprečilo vdor tujkov v telo skozi črevesno sluznico, ima za te namene celo vrsto mehanizmov.

A vse je zaman, če v našem črevesu ne živi dovolj velike količine probiotičnih bakterij, ki imajo tudi veliko pestrost vrst. Te namreč s svojimi izločki ves čas spodbujajo limfne vozle, ki so nameščeni v črevesni steni in tako je imunski sistem ves čas v stalni pripravljenosti, da odreagira s tvorbo protiteles in novih imunskih celic, ki požirajo vsiljivce.

S probiotičnim bakterijami živimo v popolnem sožitju

Mi jih hranimo in jim dajemo življenjski prostor, one pa nam dajo v zameno tole:

• izločajo veliko nujnih hranil za naše zdravje (vitamini, aminokisline, maščobne kisline …),
• branijo nas pred razrastjo »plevela«, ker zasedajo »parkirna mesta« na sluznici,
• prinašajo nam manjkajoče gene za presnovo mnogih snovi,
• omogočajo razvoj imunskega sistema in razvoj absorpcijske funkcije črevesa pri otrocih,
• omogočajo ohranjanje imunske funkcije pri otrocih in odraslih,
• omogočajo izločanje odpadnih snovi skozi črevesno sluznico v lumen črevesa, da se jih tako znebimo iz telesa.

Lahko bi naštela še marsikaj, vendar ne bi želela preveč zapletene razlage. Kaj želim povedati s temi informacijami? Da je naša zdrava črevesna flora dragocena in brez nje ne moremo živeti. In tudi ne moremo imeti kompetentnega imunskega sistema.

Zdrava črevesna flora živi le v zdravem črevesu

Velja pa tudi obratno – zdravo črevo je tisto, ki ima zdravo črevesno floro. Zdravo črevesno floro ima le tisti, ki se zdravo prehranjuje in ki je ne uničuje s stalnim jemanjem antibiotikov, nesteroidnih protivnetnih zdravil, vnašanjem pesticidov, antibiotikov, hormonov in kemikalij v živilih in tako dalje.

Tega problema ne moremo rešiti z jemanjem probiotičnih preparatov. Z njimi sicer pomagamo pri ponovni naselitvi probiotičnih vrst bakterij, vendar še tako dober probiotik vsebuje le nekaj deset vrst bakterij. V zdravem črevesju pa mora biti več kot 1000 vrst različnih bakterij. Iz tega vidika so probiotiki čista monokultura, česar pa v naravi ni.

Kaj imajo probiotične bakterije rade in kaj ne?

Obožujejo veliko balastnih snovi, ki so v rastlinskih živilih, predvsem v zelenjavi in sadju: na primer artičoke, česen, čebula, por, beluši, drobnjak, stročnice, lan, banane, jabolka… Po drugi strani probiotične bakterije na črevesni sluznici »sovražijo« sladkor in druge enostavne sladkorje, ker se pri teh pogojih oportunistične bakterije in glivice bolj uspešno razmnožujejo in jim delajo konkurenco v črevesju.

Omeniti moram še en vidik zdravega prehranjevanja in to so polnovredna, živa, lokalno in ekološko pridelana, sezonska živila, ki nam prinašajo vsa potrebna hranila, da naše telo lahko deluje zdravo in da imunski sistem lahko opravlja svoje naloge.

Današnja prehrana povprečnega Slovenca je daleč od optimalne

Pogosta pomanjkanja so predvsem različni minerali z magnezijem, cinkom in silicijem na čelu, od vitaminov pa je v največjem pomanjkanju vitamin D, ki mu sledi vitamin C. Če k temu dodamo še slabo prehranjenost z esencialnimi maščobnimi kislinami, kot so omega-3 maščobne kisline, slika ni preveč rožnata.

Oglejmo si, katera hranila so najbolj pomembna za delovanje imunskega sistema in odkrijmo, da ni nič čudnega, da je slovenska populacija tako bolna. Da bi naše imunske celice lahko delovale s polno močjo, je potrebna zadostna oskrba z vitaminoma D in C. Pri virusnih izzivih telo potrebuje tudi veliko vitamina A ter cinka in selena. Z vsemi temi hranili si lahko pomagamo, če ugotovimo, da je naš imunski sistem načet ali pa, da smo celo zboleli.

Kaj še vpliva na slabo delovanje imunskega sistema?

Naj omenim še druge dejavnike, ki slabo vplivajo na delovanje imunskega sistema in to so:

• onesnaženo telo ter nezdrava jetra,
• preveč psihičnega in fizičnega stresa,
• starost (Vemo, da imajo majhni otroci in zelo stari ljudje nekompetentni imunski sistem že po definiciji. Prvim imunski sistem še trenira, drugim pa počasi peša.).

Za konec še pripomba o stresu. Kronični stres je velikokrat vzrok za nekompetenten imunski sistem. Ko smo v stresu mi, je v stresu tudi naša črevesna flora. Zato je pametno, da temu problemu posvetimo čim več časa in poskrbimo za načrtno umirjanje, veliko gibanja na svežem zraku ter krepčilen spanec brez elektronskih naprav.

Ob tem si lahko pomagamo tudi z različnimi adaptogenimi zelišči, ki nam pomagajo, da nas vsakdanji stres manj prizadene in lažje ostanemo čili. Vsak mora svoje adaptogeno zelišče najti sam, kajti naša telesa zelo različno delujejo.

Izbiramo lahko med naslednjimi zelišči:

– vitanija ali ashwagandha (Withania somnifera, W. coagulans),

– pravi ženšen,

– kitajski ali korejski ginseng (Panax ginseng),

– ameriški ženšen,

– ameriški ginseng (Panax quinquefolium),

– elevterokok,

– sibirski ginseng (Eleuterococcus senticosus),

– rožni koren (Rhodiola rosea),

– sveta bazilika,

– tulsi (Ocimum tenuiflorum),

– Cordyceps,

– opnasti grahovec (Astragalus membranaceus),

– sladki koren (Glycyrrhiza glabra),

– kitajska shizandra (Schisandra chinensis),

– konopljin CBD.

Gremo torej na delo in poskrbimo za svoje telo in imunski sistem. Večina ukrepov je prijetnih, nekateri so zastonj, pa še enostavni so.

Na zdravje in se vidimo na soncu!

Karin Rižner

The post Kako krepimo imunski sistem appeared first on Avita.

Le kako bi lahko bila sončna očala škodljiva, saj so vendar namenjena zaščiti oči pred škodljivim UV-sevanjem? Premočna sončna svetloba povzroča draženje oči, razvoj sive mrene in v ekstremnih primerih celo oslepitev. Modri del spektra sončne svetlobe poškoduje očesno makulo (to je predel, ki omogoča oster vid), kar povzroči njeno degeneracijo, sčasoma pa vodi v poslabšanje vida.

Sončna očala so tako dobra izbira pri smučanju, ležanju na plaži, med vožnjo, itd. Pri izbiri sončnih očal velja izbrati model, ki varuje pred vdorom močne sončne svetlobe tudi s strani. Pomembno je tudi, da izberemo očala z UV filtrom, ne samo z zatemnjenimi stekli. Zaradi zatemnjenih stekel (zmanjšane količine svetlobe) se namreč zenica zaradi naravnega mehanizma razširi, zaradi česar v oko prodre še večja količina UV-sevanja. V Evropski uniji morajo sončna očala nositi znak CE, ki označuje, da imajo potreben UV-filter.

Očal ne nosimo ves čas

Pri tem pa velja paziti, da sončna očala ne postanejo modni dodatek, ki bi ga nosili ves čas, tudi ko to ni potrebno. Zakaj?

Oči zajemajo zgolj 2% telesne površine, pa vendar so naše okno v svet in hkrati »vrata«, skozi katera vstopa svetloba v telo. Od nje je odvisno delovanje številnih telesnih organov.

Omeniti velja češeriko (epifizo), majhno endokrino žlezo v možganih, ki regulira naš spalni ritem z izločanjem melatonina (hormona spanca). Žleza velikosti graha, ki so jo starodavna ljudstva imenovala kar tretje oko, je pri pticah, ribah in nekaterih drugih živalih neposredno občutljiva na svetlobo, pri sesalcih pa je to funkcijo izgubila. Češerika pri sesalcih podatke o svetlobi iz oči prejema preko vidnega živca.

Kdaj je smiselno nositi očala?

V živalskem svetu smo ljudje seveda edina bitja, ki nosijo sončna očala. Prva sončna očala naj bi izumil angleški optik James Ayscough leta 1752, torej gre za relativno nov izum.

• Nošenje ob povečanem odboju sonca

Nošenje sončnih očal je smiselno, ko se zadržujemo ob morju, v hribih, med vožnjo ali na snegu, kjer je odboj sonca močan, naše oči pa niso navajene takšnih obremenitev. V teh primerih omogočajo »udobnejše« gledanje, brez naprezanja mišic in mižanja.

• Nošenje sončnih očal v krajih, kjer je sončno obsevanje močnejše od tistega, ki smo ga navajeni

Zaželene so tudi, ko potujemo v kraje bližje ekvatorju. Čeprav se zdrave oči z lahkoto navadijo na poletno sonce, jih lahko nenadna sprememba v obremenjenosti s sončno svetlobo poškoduje. Na povsem navaden sončen dan v nižinah pa lahko na sončna očala mirne vesti pozabimo.

• Nošenje v primeru očesnih obolenj ali poškodb

Če trpimo zaradi očesnih obolenj, potem bodo sončna očala uspešno preprečila, da bi se oko prenaprezalo.

• Nošenje sončnih očal za zaščito otroških oči

Otroške oči so bolj občutljive, zato zaščita oči ni odveč – lahko v obliki sončnih očal, kapice s šiltom ali klobučkom.

Naravni mehanizmi za zaščito očesa pred močnim soncem

Človeško oko se je od nekdaj razvijalo ob prisotnosti sonca. Ima naravni mehanizem, ki preprečuje, da bi premočna svetloba poškodovala mrežnico: ob obilici svetlobe se zenica skrči, ob pomanjkanju svetlobe pa se razširi. Večanje in manjšanje mišice nadzorujeta cirkularna in radialna mišica. Najmanjši premer zenice je okoli 2 mm, največji pa okoli 8 mm. Oko torej deluje po podobnem principu kot zaslonka pri fotografskem aparatu.

Še zanimivosti: zenice sicer ne reagirajo smo na svetlobo, temveč tudi na notranja občutja. Ko smo sproščeni, so zmanjšane, ko pa smo v situaciji boj ali beg, se razširijo. Prav tako se povečajo ob pogledu na ljudi, ki so nam simpatični.

Sončna svetloba za zdravje hormonskega sistema

Da lahko češerika in z njo povezan hormonski sistem pravilno delujeta, je potrebna zadostna količina nefiltrirane sončne svetlobe. Češerika sončno svetlobo pretvori v elektrokemični impulz, ki vpliva na delovanje hipotalamusa, še enega izmed glavnih nadzornikov delovanje hormonskega sistema. Od tam potujejo dražljaji do hipofize, ki je prav tako pomemben del hormonskega sistema. Stik sončne svetlobe z očesom ima torej veliko bolj daljnosežne posledice na hormonsko stanje, kot bi si morda mislili.

Pretirano nošenje sončnih očal povzroči hormonske motnje, pri otrocih pa težave v razvoju. Ker je sončna svetloba soudeležena pri nastajanju serotonina (»hormona sreče«), se lahko ob pomanjkanju naravne sončne svetlobe pojavijo motnje razpoloženja. Serotonin je poleg tega odgovoren za nadzor nad apetitom, zmanjševanje utrujenosti, regulacijo telesne temperature, krepitev imunskega sistema in spolnega sla. Njegovo delovanje je nasprotno melatoninu.

Ob stalnem nošenju sončnih očal se močno zmanjša nastajanje serotonina, kar povzroči občutke potrtosti, cikel izmenjevanja spanja in budnosti pa se poruši.

Antioksidanti – naša »notranja sončna očala«

Oko potrebuje le manjši del UV-svetlobe, ki ga absorbira očesna leča, preostali del pa prefiltrira. UV-sevanje je seveda vedno povezano z nastankom prostih radikalov, za odstranjevanje oz. nevtralizacijo katerih telo potrebuje zadostno mero antioksidantov. Poleg biotina in vitamina C so za oči najpomembnejši karotenoidi iz sadja in zelenjave.

Med njimi velja omeniti betakaroten, ki se nahaja v vseh rdečih in oranžnih, pa tudi v nekaterih zelenih sadežih in zelenjavi. Najboljši viri betakarotena so suhe marelice, korenje, melone, listnata zelenjava, ohrovt, regrat ter algi spirulina in klorela. Iz skupine karotenoidov prihajata tudi lutein in zeaksantin, ki se prav tako nahajata v prej omenjenih živilih. Lutein in zeaksantin učinkovito varujeta pred degeneracijo očesne makule.

V izvlečku žafrana bomo naš dve izjemni snovi za zdravje oči: astaksantin in antioksidativni kompleks krocina in krocetina. Najboljši učinek bodo dosegli ob sočasnem jemanju kurkumina. Kurkumin se v veliki meri nahaja v indijski začimbi kurkumi. Z njo lahko popestrimo okus in barvo rižot ter številnih drugih jedi, hkrati pa okrepimo telo z močnim antioksidantom. Kombinacija teh snovi je nepogrešljiva ob veliki izpostavljenosti sončni svetlobi in svetlobi računalniškega ekrana.

Potrebujemo ob takšni preskrbi s hranili sploh še sončna očala?

100% UV-zaščita, ki jo nudijo moderna očala, zagotovo ni potrebna, niti smiselna, saj filtriranje deloma opravi že človeško oko. Sončna očala so v nekaterih primerih sicer smiselna iznajdba zadnjih stoletij, pa vendar ne pozabimo, da so naši predniki brez težav shajali brez njih.

Nošenje sončnih očal tudi na oblačne dni povzroča melanholijo, slabša počutje, dolgoročno pa je lahko tudi škodljivo za zdravje, saj kot omenjeno moti izločanje hormonov. Glede na to, da imajo oči naravni obrambni mehanizem ter da lahko zdravje oči znatno podpremo z uživanjem določenih hranilnih snovi, se nam sonca ni potrebno bati. Veliko bolj nevarna je svetloba elektronskih naprav, ki jo določeni ljudje v današnjem času – žal – gledajo veliko dlje časa kot naravno sončno svetlobo.

The post Sončna očala – nujna ali škodljiva? appeared first on Avita.

Ikigaj je japonska beseda, sestavljena iz pojmov iki ‘življenje’ in gaj ‘uporabnost, vrednost’. Ikigaj je torej tisto, kar življenju daje vrednost, smisel in namen. Ogledali si bomo, kaj natanko ikigaj pomeni, ter predstavili koristno orodje za odkrivanje življenjskega smisla in nove usmeritve. Model ikigaj je še posebno primeren za vsestransko nadarjene, radovedne, ustvarjalne posameznike pri iskanju edinstvene življenjske poti po meri njihove osebnosti.

Kaj se skriva za besedico ikigaj

Pojem je nastal na podlagi temeljnih zdravstvenih načel tradicionalne japonske medicine, po katerih na človekovo telesno zdravje vplivajo duševnost in čustva ter nazori o smislu življenja. Ikigaj sta dobro počutje in občutek izpolnjenosti, ki nas navdajata, kadar se z ljubeznijo in predanostjo posvečamo neki dejavnosti.

V tem je ikigaj soroden vedenjsko-kognitivni terapiji, katere poglavitni namen je sicer blaženje depresivne motnje. Tudi ikigaj namreč velik pomen pripisuje dejavnostim, ki v človeku vzbujajo veselje in občutek mojstrstva. Japonci ta prastari pojem enostavno razlagajo kot »razlog, da zjutraj vstaneš« ali »veselje ob prebujanju«.

Nikakor pa se ne nanaša le na osebno iskanje smisla in osebni občutek življenjske izpolnjenosti, temveč tudi na soljudi in družbo kot celoto. Vključuje torej osebno prizadevanje za smisel, namen in izpolnitev v lastnem življenju, od česar pa naj bi hkrati imeli korist tudi drugi. Vsakdo je namreč poklican tudi k temu, da koristi drugim, in sicer s svojimi posebnimi talenti, nagnjenji in potencialom. Le odkriti jih moramo. Ta pot iskanja smisla in odkrivanja osebne poklicanosti je lahko dolga, polna samopreiskovanja in napora .

Razlaga modela ikigaj

Ikigaj, pojem življenjskega smisla in namena, ki vključuje tako osebno kot družbeno razsežnost, je prikazan z znamenitim diagramom. Zajeta so štiri prekrivajoča se področja:

• kar ljubiš,
• v čemer si dober,
• kar potrebuje svet,
• kar ti lahko prinaša zaslužek.

Japonski psiholog Akihiro Hasegava v neki svoji študiji piše, da bi lahko ikigaj sicer poenostavljeno opredelili kot smisel življenja, a da je ta opredelitev mnogo preširoka. V resnici naj bi namreč pomenila zmožnost Japoncev, da najdejo veselje v vsakodnevnih, majhnih stvareh, pri čemer je vsota teh trenutkov veselja življenjsko zadovoljstvo.

Seveda je pomembno odkriti svoj življenjski smisel. Toda japonsko in zahodnjaško razumevanje iskanje smisla se v marsičem razhajata. Za Japonce je življenjski smisel presečna množica štirih vidikov: tega, kar imamo radi, tega, pri čemer smo dobri, tega, kar potrebuje svet, in tega, s čimer si lahko prislužimo denar.

Morda je lahko pri odkrivanju svoje življenjske poklicanosti diagram ikigaj v pomoč tudi vam. Raziščite, v čem se vaši talenti in najljubše dejavnosti ujemajo s tistim, kar potrebuje svet, in tistim, za kar bi bili ljudje pripravljeni odšteti denar.

V središču diagrama, na preseku štirih pomembnih življenjskih področij, je ikigaj. V vsak krog zapišite, kaj posamezno področje pomeni konkretno za vas. Pišite na podlagi svojih izkušenj, poznavanja samih sebe in svojega pojmovanja sveta.

Nekatere vsebine boste zapisali brez težav. Za druge boste potrebovali več časa in razmisleka. A ob pisanju boste bolje spoznali svojo poklicanosti in ugotovili tudi, kaj bi bilo dobro spremeniti, da bi lahko resnično zaživeli v skladu z njo.

1. Kar strastno ljubite

To področje zajema dejavnosti, ki vas v življenju najbolj veselijo in ob katerih se počutite najbolj žive. Morda je to jadranje, pisanje pesmi, plezanje, prepevanje v rokovskem bendu, branje zgodovinskih romanov ali druženje s prijatelji. Dovolite si temeljito razmisliti, kaj radi počnete, ne da bi se obremenjevali, ali ste v tem dobri, ali svet to potrebuje in ali ste za to plačani.

2. Kar dobro znate

To so lahko na primer priučene sposobnosti, hobiji, talenti, ki jih imate že od malega: igranje na klavir, govorništvo, šport, risanje … Pri tem vidiku ni pomembno, ali to počnete strastno, ali svet to potrebuje in ali lahko s tem kaj zaslužite.

3. Kar potrebuje svet

»Svet« v tem primeru pomeni človeštvo kot celoto, manjšo skupnost in tudi vse, kar je vmes. Odgovarjajte na podlagi lastnega mnenja in mnenj drugih. Potrebe sveta so lahko strokovna zdravstvena nega, čista voda, boljše izobraževalne možnosti… To področje najbolj očitno vključuje druge ljudi in vaše prizadevanja za dobro drugih.

4. Za kar ste plačani

Razmislite, kaj je tisto, za kar bi vam bili drugi pripravljeni plačati. Mogoče strastno radi pišete pesmi ali ste odličen alpinist, a to ne pomeni, da lahko s tem služite denar. Ali lahko s svojimi strastmi in talenti služite, je seveda odvisno od situacije na trgu, od ponudbe in povpraševanja.

Kaj nam diagram še pove

• Presečišče tega, kar ljubite, s tem, v čemer ste dobri, je vaša STRAST.
• Presečišče tega, kar ljubite, s tem, kar potrebuje svet, je vaše POSLANSTVO.
• Presečišče tega, kar potrebuje svet, s tem, za kar lahko prejmete plačilo, je vaša POKLICANOST.
• Presečišče tega, kar dobro znate, s tem, za kar lahko prejmete plačilo, je vaš POKLIC.

Ikigaj, središče tega diagrama, je torej nekaj, kar strastno radi počnete, v čemer ste dobri, kar svet potrebuje in s čimer lahko zaslužite denar.

Ikigaj v praksi: iskanje smisla je več kot diagram

Japonci, ki v vsakdanjem življenju uresničujejo svoj ikigaj, pravijo, da je iskanje smisla in nove življenjske usmeritve mnogo več kot površinsko upoštevanje spoznanj iz diagrama. Bistvo življenja ne more biti v zaslužku niti v izpolnjevanju potreb drugih. Prav tako tudi ni bistvo v tem, kaj znate, niti vam ni vam treba biti velik strokovnjak za neko področje, da bi lahko našli svojo poklicanost. Ikigaj mora zato vključevati tudi iskreno prizadevanje za povezanost s posamezniki in skupnostjo okoli sebe. Nepričakovano pa lahko vznikne tudi iz vidikov vašega življenja, ki jih doslej morda sploh niste imeli za zelo pomembne.

Po mnenju marsikoga namreč ni nujno, da bi osebni smisel vključeval kaj, kar potrebuje svet, kar prinaša zaslužek ali za kar smo nadarjeni. Morda niti ni potrebno, da bi se človek poganjal za velikimi in vzvišenimi cilji.

Kajti ikigaj lahko razumemo tudi kot iskanje zadovoljstva v malenkostih, v zavedanju in občutenju tega, kar je »tukaj in zdaj«.

Tako pojmovanje nima veliko skupnega z uspešnostjo v poklicu ali s podjetništvom. Temelji namreč na miselnosti zen budizma, ki poudarja prisotnost v sedanjem trenutku, veselje nad drobnimi stvarmi v življenju in stanje, ki mu z angleško besedo pravimo flow – popolna zatopljenost v tisto, kar v danem trenutku počnemo.

A tudi če zgornji diagram ni povsem v skladu z japonskim izročilom, vam je lahko v pomoč pri iskanju smisla in nove usmeritve v življenju. Ne glede na to, ali naj bi presečišče v sredini prikazovalo vašo osebno poklicanost kot življenjski slog ali ne, si lahko z diagramom pomagate odkrivati, kaj strastno radi počnete in vas osrečuje ter kako bi lahko obenem storili tudi kaj dobrega za druge.

Kdor počne, kar rad počne, bo tudi srčno rad svoje znanje in spretnosti nenehno širil in izboljševal. Predano prizadevanja za popolnost pri tem, kar delamo z ljubeznijo, je potovanje, ki se nikoli ne konča, pa vendar nas globoko izpolnjuje.

Vsi si želimo živeti življenje, polno smisla, in se zjutraj prebujati v veselju. A čeprav vsakdo svoj smisel najde drugje, smo si ljudje edini, da življenje mora biti osmišljeno. Početi, kar strastno radi počnemo, in razvijati svoje talente; pomagati drugim; služiti vsakdanji kruh – vse to je človeku lastno, zanj naravno in nujno. Brez tega ne more biti človek.

The post Večno vprašanje o smislu življenja: kaj je vaš ikigaj? appeared first on Avita.

Glavni krivci za presežek kislin v telesu in posledično za kisli plašč na koži so uživanje nikotina in alkohola, stres, kisla nega telesa, vse večje okoljsko onesnaženje, UV-žarki, uporaba agresivnih čistilnih in higienskih sredstev, preobremenitev in/ali slabo delovanje organov za izločanje, zdravila (predvsem antibiotiki) in prehrana, v kateri je preveč »kislih« živil (sladkor, ogljikovi hidrati, meso).

Sodobna kozmetika s kislim pH je izum zadnjih nekaj desetletij. Nekdaj smo za umivanje uporabljali bazično milo. Kožnih alergij in srbenja kože skoraj nismo poznali, občutek čistosti po umivanju z bazičnim milom pa je močnejši in traja dlje.

Bazična nega telesa – zakaj je tako pomembna:

• Nevtralizira kisline in spodbudi kožo k izločanju presežka kislin
• Povrne koži njeno naravno zmožnost uravnavanja vlažnosti
• Spodbudi gradnjo in obnovo kožnih plasti
• Polepša videz kože
• Deluje proti glivicam in lišajem
• Razstruplja telo
• Dezodorira in čisti kožo
• Mikrobiološko zaščiti kožo
• Obnavlja in preprečuje celično degeneracijo

Po mnenju večine proizvajalcev kozmetike potrebujemo kozmetiko z enakim pH, kot ga ima koža, saj naj bi takšen izdelek koži najbolj ustrezal. Pri tem pozabljajo na vzrok, zakaj ima danes koža večine ljudi kisel pH. Ker smo zaradi nezdravega načina življenja čedalje bolj zakisani, postaja tudi naša koža čedalje bolj kisla. Po logiki teh proizvajalcev bi se torej kmalu morali mazati s kislino?

Da bo koža lahko učinkovito opravljala svoje funkcije, mora imeti nevtralen pH. Pot do tega cilja je celostna, saj je zdravje kože predvsem odraz stanja v notranjosti telesa. Zakisano in zastrupljeno telo, v katerem organi za razstrupljanje ne delujejo, kot bi morali, telo, ki ne dobi dovolj čiste vode, da bi lahko odplavila strupe in kisle presnovke iz telesa, se lovi za zadnje vejice rešitve s tem, da kisle presnovke v velikih količinah izloča skozi kožo. Če tako telo namažemo še s preprečevalci potenja in kozmetičnimi izdelki s kislim pH in parafinom, bomo stanje kože in zdravje organizma le še poslabšali.

Zdravo kožo z nevtralnim pH dosežemo z notranjimi in zunanjimi ukrepi. Telo razkisamo in razstrupimo (bazični prašek ali tablete), redno pijemo dovolj kakovostne vode ter hkrati pomagamo koži v njenem prizadevanju pri odstranjevanju kislih presnovkov z uporabo bazične kozmetike in kopeli. Nega kože z bazičnimi izdelki spodbudi izločanje kislin in kislih presnovkov ter aktivira lojnice. Zdrava koža se je sposobna sama namastiti in pregnati glivice in lišaje. Slednje namreč živijo izključno v kislem okolju, najraje med pH 4 in 6. Koži se povrne njena naravna zmožnost uravnavanja vlažnosti, spodbudi se gradnja in obnova kožnih plasti, zato je koža tudi videti lepša.

Več o zakisanosti telesa, si preberite v člankih:

1. Zmanjšajte zakisanost telesa
2. Kako uspešno razkisati telo
3. Kopeli za razkisanje in odpravo celulita

P.S.

Nepreverjena zgodba o nastanku mita o kislem zaščitnem plašču kože pravi takole:

Ameriški znanstveniki so v šestdesetih letih prejšnjega stoletja želeli določiti povprečni pH zdrave kože. Kdo je pa bolj zdrav, kot mladi športniki iz kolidža, so si mislili, in izmerili njihov pH kože. Med treningom so se mladeniči dobro prepotili, zato je bilo merjenje hitro in enostavno. Znanstveniki so imeli dobre namene, vendar niso upoštevali zakisanosti: med treningom v telesu nastane veliko kislin, ki se seveda izločijo s potom skozi kožo. Tako je bil povprečen pH športnikov zelo kisel (5,5 pH) in rodil se je mit o kislem zaščitnem plašču, ki ga mora imeti »zdrava« koža.

The post Kakšen mora biti pH kože? appeared first on Avita.

Predstavljajte si dan, ko v vsakem trenutku prisluhnete svojem telesu. Kako izgleda takšen dan »po meri telesa«? Bi si želelo ure in ure presedeti v pisarni, sključeno pred računalniškim zaslonom? Bi dan za dnem hrepenelo po visoko intenzivni vadbi v fitnesu? Bi si želelo trikrat na dan prebavljati hitro hrano?

V vsakdanjem življenju nam telo služi kot ogrodje in kot prevozno sredstvo, ki našo »bit« prenaša po svetu. In čeprav smo s telesom neločljiva celota, se velikokrat odločamo samo na podlagi enega dela našega telesa – možganov oz. razuma. Čustva, notranji glas in intuitivno odločanje se smatrajo za ovire na poti k boljšim odločitvam. Intuicija in ravnanje po nareku čustev veljata za ženske lastnosti, ki v moderni družbi niso cenjene. Štejejo samo pogum, drznost, logika in surov razum.

Potiskanje mehkobe in čutnosti v ozadje ter strmenje k robotski natančnosti povzročajo čedalje globlji prepad med umom in telesom. Človeško telo, z izjemo možganov, izgublja pomen, saj lahko večino človeških nalog tehnologija opravi učinkoviteje in hitreje.

Dejavnosti, kjer je še potreben človeški pristop, je malo. Stroji nas nadomeščajo pri vožnji, telefonskih pogovorih (avtomatski odzivniki), na blagajnah, pri obdelavi podatkov, v proizvodnji in še bi lahko naštevali. Da, uporaba robotov lahko ljudi res razbremeni težaškega in enoličnega dela, vendar v našo družbo hkrati vnaša dodaten občutek hladnosti in odtujenosti.

Telo ni stroj

V moderni kapitalistični družbi bi želeli iz telesa iztisniti še zadnji atom moči. Nalivamo se s kavo in energijskimi pijačami, da bomo zdržali še kakšno naduro več. Trdo prigaran denar porabimo za nakup novih oblek ali ličil, da se navzven predstavimo v najlepši luči – ker zunanji videz je v moderni družbi, še posebej pri ženskah, nadvse pomemben.

Samo poglejmo si nekaj ženskih revij in njihovo sporočilno vrednost: bodi lepa za druge, prikaži se v najlepši luči, skrij svoje pomanjkljivosti pred svetom, telo izpostavi strogim dietam, stiskaj ga v tesna oblačila, vsakodnevno ga gnjavi na fitnes napravah in kar je najpomembnejše – kupi čudežni izdelek, ki bo rešil vse tvoje probleme s telesom.

Kljub vsemu vloženemu trudu se na koncu počutimo nezadovoljni, ker ne moremo doseči lepotnih standardov. Manekenkam v revijah seveda na pomoč priskoči program za obdelavo fotografij.

Pomislimo, koliko časa in denarja porabimo za urejanje zunanjosti, koliko pa za ukvarjanje s svojo notranjostjo? Zapravljanje denarja za plastične kirurge, topilce maščob in podložene nedrčke nam ne bo prineslo sreče, po kateri hrepenimo.

Nezadovoljstvo s telesom se šteje za povsem normalno in je s strani lepotne industrije celo prikrito spodbujano. Kako bi sicer prodali novo čudežno kremo nekomu, ki se ima rad in se sprejema v celoti, vključno z znaki staranja? Vlagati tisočake v polepšanje telesa, da bi ustregli merilom drugih, hkrati pa telesu ne nameniti tistega, kar zares potrebuje in po čemer hrepeni, je znak, da gledamo na telo zgolj iz zunanje perspektive. Kaj pa če bi za spremembo pogledali s perspektive telesa?

Kaj telo zares potrebuje?

Telo nam daje veliko več signalov, kot le občutek lakote, utrujenosti in bolečine. Kako se počutite trenutno? Občutite roke, noge, ramena, vrat, hrbet … so sproščeni in lahki ali boleči in pod pritiskom? Lahko zaznate hlad v nogah, utrujene oči, zategovanje kože na obrazu, neizrazit občutek žeje? Prisluhnite telesu in ozavestite signale, ki ji vseskozi pošilja. Naj jih nemir in stres vsakdana ne preglasita.

Telo vsakega izmed nas je drugačno, pa vendar obstaja nekaj stvari, ki jih vsa ali pa vsaj velika večina teles nujno potrebuje za pravilno delovanje. Spoznajmo nekaj stebrov zdravja in dobrega počutja.

• Gibanje: bolj kot kadarkoli smo prisiljeni preždeti ure in ure v sedečem ali stoječem statičnem položaju. To ni naravno, saj je človeško telo narejeno za gibanje in je ob pomanjkanju bolj nagnjeno k zdravstvenim težavam. Telesna aktivnost je lahko zmerna in nenaporna, saj se tudi pri intenzivni vadbi sproščajo stresni hormoni.
• Kakovosten spanec: dober spanec pomeni, da si privoščimo dovolj dolg počitek, v temi in brez motečih dejavnikov, kot je npr. brnenje naprav. Pred spanjem zatemnimo luči (lahko prižgemo sveče), popijmo skodelico čaja, branje vznemirljivih novic na mobilniku zamenjajmo z branjem knjige, privoščimo si kopel ali masažo. Na ta način telesu sporočimo, da se bliža čas počitka in sprostitve.
• Lahka, a hranljiva živila: hrana, ki jo uživamo, je pomemben aspekt ljubezni do telesa. Če ga hranimo s kakovostno, lokalno in ekološko pridelano hrano v zmernih količinah in si za obed vzamemo čas, bo telo lažje kljubovalo negativnim vplivom okolja in nam omogočalo aktivno življenje brez bolečin. Poslušajmo ga in spremljajmo njegove odzive na posamezna živila. Na ta način bomo brez testiranj ugotovili, katera živila mu koristijo in katera mu povzročajo preobčutljivosti in druge težave.
• Dovolj vode: telo nujno potrebuje vodo za svoje delovanje in dobro počutje. S stekleničko za večkratno uporabo in vodo iz pipe je zadostna hidratacija cenovno ugodna, okolju prijazna in vedno pri roki. Če je mogoče, uživajmo čisto, izvirsko in živo vodo.
• Opustimo škodljive navade: kajenje, alkohol in droge so strup in hudo breme za telo. Kdor ljubi svoje telo, ga ne bo uničeval v zameno za užitek.
• Udobna oblačila in obutev: čeprav se za posebne priložnosti oblečemo v ozke obleke in čevlje z visoko peto, pa je v vsakodnevnem življenju priporočljivo strmeti k udobju. Ne zgolj zaradi lastnega dobrega počutja, temveč tudi zaradi zdravja. Še posebej zdrava je bosa hoja, ki masira stopala in nam pomaga vzpostaviti energijsko povezavo z Zemljo.
• Razstrupljanje telesa: v telesu se naberejo snovi, ki ga obremenjujejo in mu škodujejo. Razbremenimo ga s čistilno kuro in mu s tem pomagajmo pri samoobnavljanju.
• Izogibanje stresu: Stres je naravna obramba telesa v primeru nevarnosti. Kratkotrajen stres je torej koristen, saj telo pripravi na »boj ali beg«, medtem ko dolgotrajni stres telo izčrpava in slabi. Identificirajmo dejavnike stresa in si privoščimo dovolj sprostitve.
• Sončna svetloba: telo potrebuje sončno svetlobo za dobro počutje, pa tudi za povsem praktične funkcije, kot je nastajanje vitamina D. Za izboljšanje počutja zadostuje že 20 minut gibanja na soncu.
• Zdravi odnosi: prijateljstva ter partnerska in družinska razmerja pomembno vplivajo na našo psiho in s tem na zdravje telesa. Poskrbimo za urejene odnose, odpuščajmo, vlagajmo v zdrave odnose in prekinimo strupene ter enostranske.

Za ohranjanje zdravja telesa so pomembni vsi stebri zdravja, v primeru zdravljenja telesa pa je potrebno vsakemu izmed njih nameniti še dodatno skrb in ugotoviti, kje je nastal primanjkljaj. Veliko bolezni se namreč razvije zaradi zanemarjanja določenega aspekta zdravega življenja v daljšem časovnem obdobju.

Z ohranjanjem zdravja in rednim spremljanjem telesnih signalov na najboljši možen način izkazujemo ljubezen do najbolj primarnega doma, ki ga imamo – svojega telesa.

The post Ljubi svoje telo! appeared first on Avita.