Elektrosmog – nevidni ubijalec našega zdravja

Človek je včasih živel po načelih narave in predvsem v stiku z njo. Zadnje stoletje pa je v imenu napredka prišlo na vseh področjih do korenitih sprememb. Nobena izjema niso bivalni prostori. Zaradi vse večje potrebe po udobju, modnih zapovedih, luksuznih dobrinah, medsebojnem tekmovanju po imetju in v zadnjem obdobju velikega varčevanja tako pri energiji kot z vse več poceni izdelkih, smo ustvarili bivalne prostore, ki so polni nevidnih nevarnosti. Ti močno obremenjujejo naše življenje in življenja vseh živih bitij, ki prebivajo v takih prostorih. Ena glavnih in hkrati najbolj skrb zbujajočih nevidnih nevarnosti je prav elektrosmog.

Kaj je elektrosmog?

Imenujemo ga tudi elektromagnetna sevanja (EMS) in jih v osnovi delimo na ionizirana in neionizirana. Elektrika je močno spremenila naše življenje. Danes lahko telefoniramo med sprehodom v naravi in raziskujemo po spletu z majhno ročno napravo. Elektrika nam omogoča hitrejše, udobnejše, učinkovitejše, bolj praktično in predvsem enostavnejše življenje.

Na drugi strani pa elektrosmog ni zaznaven s človeškimi čutili. Brez elektronskih merilnih naprav ga ne moremo slišati, videti, otipati, čutiti ali okusiti. Kljub temu povzroča v telesu, glede na količino in predvsem na daljše obdobje izpostavljenosti, reakcije, ki lahko vodijo do slabega počutja in bolezni. Vse več ljudi je tudi občutljivih na elektrosmog.

Elektrosmog je tehnično proizvedeno sevanje, ki spreminja naraven električni pretok v organizmu. Medicinsko gledano vpliva na spremembe možganske aktivnosti, na upadanje viskoznosti krvi, na spremembo hormonskega ravnovesja, na povečanje motenega razmnoževanja celic, ter druge anomalije.

To je opazno tako pri osebah, ki so občutljive na elektrosmog kot pri tistih, ki niso. Po nekaterih ocenah študije zdravstvenih zavarovalnic po svetu kažejo, da že vsak tretji človek trpi zaradi elektrosmog.

Veliko ljudi, ki so tako ali drugače obremenjeni z elektrosmogom se danes srečuje v čakalnicah zdravnikov, ne vedoč, kaj je razlog njihovim zdravstvenim problemom. Simptomi so zelo različni. Včasih nimajo podobnosti z običajnimi boleznimi, drugič pa ravno nasprotno. Tako v zelo veliko primerih pacient potrebuje veliko časa, da se opravijo potrebne raziskave (v Sloveniji je to še posebej izrazito), na koncu pa jih zdravniki običajno ožigosajo za namišljene bolnike.

Veliko jih je zaradi tega tudi podvrženih nepravilni terapiji, ki problem samo prelaga oziroma ga še dodatno poslabša, zdravniki pa za vse več bolezni ne najdejo pravih vzrokov. Predvsem psihiatri v takih primerih zaradi nevednosti velikokrat posežejo po raznih antidepresivih.

Občutljivost na elektrosmog ni bolezen kot taka, temveč je to stanje, ko se zaradi elektrosmoga v naši okolici sprožijo napake v delovanju organizma. Ker si elektrika po naravnih načelih v telesu išče lastne poti, lahko funkcionalne motnje nastanejo kjer koli v telesu, običajno tam, kjer je organizem najbolj šibek. Tako so lahko naravni električni krogi v telesu zelo moteni zaradi impulzov, ki vdirajo od zunaj.

Najbolj pogosti izvori elektrosmoga

1. Električna napeljava (nizkofrekvenčna polja/sevanja):
Domača napeljava – predvsem v spalnih prostorih – ki ni načrtovana v skladu s smernicami stavbne in bivalne biologije lahko zelo obremenjuje naš organizem. Ko spimo, je naše telo močno obremenjeno z raznimi sevanji, kar močno vpliva na kvaliteto spanja in naše počutje.

2. Električne napeljave (nizkofrekvenčna polja/sevanja):
Predvsem pri transformatorjih /polnilcih in motorjih se pojavlja visoko magnetno polje (nastaja tam, kjer tok teče). Zelo močno sevajo tudi nekatera grelna telesa, kot so feni, pečice in kuhinjski aparati.

3. Zunanji dejavniki (nizkofrekvenčna polja/sevanja):
Visokonapetostni daljnovodi, transformatorske postaje, razni industrijski objekti, železniške proge in drugi visokonapetostni izvori so lahko v bližini bivalnih objektov zelo nevarni (predvsem ob dolgoročni izpostavljenosti v času spanja).

4. Brezžične naprave (visokofrekvenčna polja/sevanja):
Lahko so zelo nevarne za zdravje. Med najbolj problematične sodijo: WI-FI naprave, mobiteli, tablice, brezžični stacionarni telefoni – DECT, nekatere elektronske varuške in ojačevalci signala.

5. Zunanji dejavniki (visokofrekvenčna polja/sevanja):
Bazne postaje mobilne tehnologije, različni visokofrekvenčni oddajniki, ki jih uporablja industrija, vojska policija, letalski promet …

Kaj lahko proti elektrosmogu naredimo sami, in kaj ne?

Sami lahko:

• Iz spalnice in otroške sobe odstranimo vse električne naprave.

• Poučimo se o varni uporabi tako električnih naprav, kot brezžične tehnologije – poiščite standarde stavbne biologije iz vsega sveta, saj so te standardi sestavljeni na osnovi znanstvenih odkritij in so dopustne količine sevanj/polj za spalne prostore bistveno nižje kot jih predpisujejo stari standardi EU, ki so še vedno v veljavi.

• V bivalnem okolju naj bo čim manj brezžičnih naprav; če pa jih uporabljate naj bodo v nočnem času izključene.

• Svoje otroke že zgodaj poučite o nevarnostih uporabe brezžičnih naprav. Otroci naj se nikoli ne zadržujejo v bližini visokonapetostnih izvorov in visokofrekvenčnih oddajnikov.

Kdaj potrebujemo strokovnjaka:

• Pri izvedbi strokovnih meritev.
• Pri namestitvi zaščite.
• Pri strokovnem izobraževanju: Strokovnjaki stavbne in bivalne biologije ob meritvah nudijo tudi izobraževanje za celotno družino o varni uporabi električnih naprav in brezžičnih omrežij. Nekatere osnovne informacije lahko dobite tudi na spletu, kjer pa je veliko tudi netočnih in zelo nestrokovnih podatkov.

Igor Šajn za SBB-Slovenija
http://www.stavbnabiologija.si/domov/