Življenje kot posrečena polomija

Znanje | 06. 01. 2021

V vsakodnevnem življenju se nenehno srečujemo z vzponi in padci, ki življenje razgibajo in bogatijo. Neuspeh spremljajo boleči občutki, kot so žalost, jeza in frustracije, zato pogosto naredimo vse, da do tega ne bi prišlo. Ob tem pa pozabljamo, da je neuspeh priložnost za učenje in pomemben korak na poti do uspeha. Kako se torej soočiti z neuspehom in ga razumeti kot odskočno desko za nove podvige?

Kaj je uspeh in kaj neuspeh?

Neuspeh in uspeh sama po sebi nimata nobene pozitivne ali negativne vrednosti, saj jima šele naše doživljanje določi predznak. Pretirano doživljanje enega ali drugega občutja ni ustrezno, saj pretirano doživljanje uspeha vodi v izoblikovanje nerealne podobe o sebi, medtem ko nas nenehno doživljanje neuspeha hromi in znižuje samozavest.

Z občutki uspeha in neuspeha se srečamo že v zgodnjem otroštvu. Vse, kar naredimo ali ne naredimo, sproži pohvalo ali neodobravanje. Zaradi tega zelo hitro razumemo, kaj je uspeh in kaj neuspeh v očeh staršev. Uspešnost se v otroštvu zato meri predvsem v naši prilagodljivosti in izpolnjevanju zahtev staršev, kar je iz evolucijskega vidika izrednega pomena. Posnemanje staršev namreč zagotavlja otrokovo preživetje. Za naše pravilno vedenje bomo dobili potrditev, ki nas bo spodbudila k naslednjim korakom, s pomočjo katerih bomo postopoma postali samostojni posamezniki.

Sistem nagrajevanja in kaznovanja se kljub temu ne konča v družini, ampak se nadaljuje v vzgojno-izobraževalnih ustanovah, kjer naše dosežke ocenjujejo vzgojitelji in učitelji. Želji po izpolnjevanju pričakovanj pomembnih drugih se kasneje pridruži še potreba po zadovoljevanju zahtev družbe.

Neuspeh v moderni družbi

V času modernega individualizma kljub temu niso več uspešni le tisti, ki se prilagajajo, temveč tisti, ki iz sebe naredijo nekaj več. Uspeh poleg tega ni omejen zgolj na materialno doseganje ciljev in profesionalni uspeh, temveč sega na vsa področja življenja, kamor med drugim sodita razvoj lastnih sposobnosti in vzpostavitev dobrih medsebojnih odnosov.

Današnja digitalna družba nenehno vrednoti naš uspeh preko meril za doseganje uspeha, ki so večinoma količinsko opredeljena. Aplikacije merijo dnevno količino prehojenih korakov, količino popite vode ali število všečkov in sledilcev na socialnih omrežjih. Te številke lahko nemudoma primerjamo z ostalimi. Na svetovnem spletu bomo hitro opazili, da so številni posamezniki uspešnejši od nas, kar nas bo po našem mnenju uvrstilo med poražence.

Če torej objavimo posnetek na svetovnem spletu, bomo najprej zadovoljni s številom ogledov. Kljub temu bomo takoj, ko bomo dano število primerjali z najuspešnejšimi ustvarjalci posnetkov, opazili, da so naši ogledi zares pičli. Izkaže se, da si pogosto želimo povečati samozavest s pomočjo merljivih in objektivnih meril, preko katerih pa spoznamo le naše primanjkljaje in slabosti v primerjavi z drugimi.

Opazimo lahko, da poleg tega postopoma zelo poenostavimo sistem meritev, tako na primer menimo, da hamburger takoj poslabša naše zdravje, medtem ko ga desetminutni tek zopet izboljša. Iz tega sledi razmišljanje, da naše zdravje ni odvisno od usode, ampak smo zanj povsem odgovorni sami. Podobno se dogaja na ostalih področjih v življenju. S tem se vedno bolj povečuje pomen osebne vpletenosti in pritisk na posameznika, da mora biti pri vsem uspešen.

Psihološki učinki neuspeha

Ena od prvih empiričnih študij, ki so preučevale učinke neuspeha, je bila pionirska študija Brezposelni iz Marienthala. V njej so raziskovalci preučevali majhno delavsko vas v okolici Dunaja, kjer so zaprli edino tovarno, ki je zaposlovala skoraj vse tamkajšnje prebivalce. Vaščani so se po zaprtju poleg finančnih težav spopadali še z občutki neuspeha in nekoristnosti. Stalni neuspeh vpliva na to, da se ne sprašujemo zgolj o svojih sposobnostih, ampak začnemo dvomiti vase.

Neuspeh spremljajo številni negativni občutki, med katerimi prevladujejo občutki krivde, sramu, žalosti, jeze in strahu pred ponovnim neuspehom, ki lahko vodijo v človekovo pasivnost. Povsem normalno je, da se ob neuspehu počutimo nelagodno in občutimo določeno samokritiko, vendar se moramo zavedati, da je neuspeh temelj dolgoročnega uspeha, saj so preizkušnje samo prikrita priložnost, da stvari spremenimo in izboljšamo.

Neuspeh je seme uspeha

Neuspeh ni nekaj slabega, če smo dovolj pogumni, vztrajni in odločni, da razumemo neuspeh kot smernice, kaj moramo prihodnjič narediti drugače. Neuspeh nas seveda lahko hitro dotolče, saj se nam pojavijo same negativne misli. Kljub temu se vsi uspešni ljudje zavedajo, da moramo za končni uspeh premagati veliko neuspehov.

Številne znane osebnosti dokazujejo omenjeno dejstvo. Thomas Alva Edison je opravil kar 14.000 neuspelih poskusov, dokler ni izumil žarnice. Albert Einstein je bil v šoli znan kot problematičen otrok, ki je imel slab učni uspeh. Michaela Jordana niso sprejeli v šolsko košarkarsko moštvo, danes ga poznamo kot enega najboljših košarkarjev vseh časov.

Walt Disney je bil odpuščen iz svoje službe, saj naj bi imel premalo domišljije. Emmanuel Macron kar trikrat ni opravil univerzitetnih sprejemnih izpitov, a je na koncu postal francoski predsednik. J.K. Rowling se je dolgo časa borila z depresijo, bila je mati samohranilka, ki je prejemala socialno podporo. Danes je poznana kot milijonarka in avtorica Harrya Potterja.

Podobnih zgodb je še nešteto, vsem pa je skupno, da so se uspeli soočiti z neuspehom in ga spremenili v izjemen dosežek.

Načini soočanja z neuspehom

V nadaljevanju so predstavljeni nasveti, kako se najbolj učinkovito soočiti z neuspehom.

  • Sprejmimo čustva

Ob neuspehu smo potrti, razočarani in prizadeti. Te občutke moramo prepoznati in jih izraziti. V primeru, da čustva zadržujemo, se v nas kopičijo in prej ali slej privrejo na površje na nezaželen način. Paziti moramo, da se v želji po tolažbi ne zatečemo v nezdrave metode, kot so prenajedanje, pretirano pitje alkohola ali poležavanje v postelji. Prav tako je pomembno, da ne prevzamemo vlogo žrtve, saj je neuspeh priložnost za napredek le v primeru, da se iz svojih napak nekaj naučimo.

  • Zbistrimo si misli

Ob doživljanju neuspeha se priporoča, da si najprej vzamemo odmor od stresnega dela in se za nekaj časa odklopimo od trenutnega dogajanja. Odmore izkoristimo za sprehajanje, kuhanje, vrtnarjenje ali branje. Stvari, ki jih radi počnemo, nas napolnijo z endorfini, ki krepijo občutek sreče in lajšajo stres. Premor nam pomaga organizirati misli in umiriti čustva.

  • Vztrajajmo in ne odnehajmo prehitro

Ko se čustva pomirijo, se moramo vprašati, kaj je vplivalo na naš neuspeh. Kaj lahko spremenimo sami in kaj je odvisno od zunanjih dejavnikov? V kolikor po analizi ugotovimo, da bi morali za neko stvari vložiti več truda, samodiscipline ali prizadevnosti, moramo pri danem cilju vztrajati. Neuspeh nas pogosto ohromi, zato je pomembno, da stopimo v akcijo in ne odnehamo ob prvem neuspehu, saj le redkim uspejo stvari, ki si jih zastavijo, že v prvem poskusu.

  • Spremenimo svoj cilj

V nekaterih primerih je vlaganje v doseganje določenega cilja neučinkovito, saj je cilj nam nedosegljiv. Takrat je pomembno, da vemo, kdaj moramo odnehati in si postavimo nov cilj, ki bo bolj realen in izvedljiv.

  • Poiščimo alternativne rešitve

Včasih je razlog za neuspeh sam pristop, s katerim smo se lotili stvari. Zaradi tega je zelo pomembno, da na stvari pogledamo iz drugega zornega kota in razmislimo, ali lahko izberemo drugačen in bolj primeren pristop. Ob tem je potrebno pogledati na situacijo z različnih perspektiv, saj ustrezna rešitev težko pride v krogu istih misli.

  • Osvobodimo se tiranije tradicionalnih podob uspeha

Neuspeh je lahko prisoten tudi zaradi tega, ker vztrajajmo pri tradicionalnih podobah uspeha in količinskemu merjenju uspešnosti. Ko določimo lastne cilje in začnemo iskati nove vrednote, za katere se je vredno postaviti, bomo hitreje dosegli uspeh in notranje zadovoljstvo.

Kaj nam je torej v življenju najpomembnejše? Denar? Kariera? Razvoj lastnih potencialov? Nekateri iščejo uspeh na delovnem mestu, drugi doma ali v medosebnih odnosih. Uspeha ni moč izmeriti, zato ni univerzalne opredelitve.

Glede na naše prioritete bomo ocenjevali naše življenje. Povsem enako življenje bi lahko nekdo ocenil kot neuspešno in drugi kot uspešno, saj sta določila različne cilje. Šele ko spoznamo naše prioritete, vemo, kam moramo usmeriti večino naše energije, da se bomo počutili uspešne.

  • Sprejmimo neuspeh kot pot do uspeha

Če želimo živeti polno in zanimivo življenje, se ne moremo izogniti občasnim neuspehom. Zapomnimo si, da uspešno življenje ni življenje brez neuspeha, ampak življenje, kjer smo preko porazov dosegli uspeh. Vsak padec izkoristimo za to, da se iz njega kar se da veliko naučimo in to znanje uporabimo v prihodnjih situacijah.

  • Ne obremenjujmo se z mnenji okolice

Z našo okolico želimo deliti svoje uspehe in pomembne dosežke, medtem ko se ob porazu skrijemo, saj se bojimo družbenega neodobravanja. Zavedati se moramo, da na mnenje drugih nimamo vpliva, zato se moramo skoncentrirati predvsem nase. Poleg tega nas ljudje, ki si resnično želijo naše bližine, sprejemajo točno takšne, kot smo v resnici. Sprejemajo torej vse naše pomanjkljivosti, ki pa jih moramo najprej sprejeti mi sami.

  • Trenirajmo svoje misli

Za ohranjevanje fokusa in odstranjevanje negativnih misli se lahko poslužimo najrazličnejših oblik meditacije, pri kateri se osredotočamo na sedanji trenutek. Za začetek lahko uporabimo vodene avdio mediacije, ki nas bodo vodile skozi celoten proces.

Ni toliko pomembno, kako dolgo izvajamo mediacijo, ampak predvsem kako pogosto. Mediacija naj preide v navado, zato se priporoča, da postane del naše vsakodnevne rutine. Redna mediacija pripomore k boljši produktivnosti in doseganju ciljev ter izboljšuje počutje.

ŠE VEČ KORISTNIH NASVETOV

Nazaj na seznam člankov
  • Ljubi svoje telo!
    Znanje / 02. 03. 2022

    Medtem ko zunanji videz postaja vse pomembnejši, se pravi občutek ljubezni in spoštovanja do lastnega telesa izgublja. Kako se trenutno počutite? Občutite roke, noge, ramena, vrat, hrbet … so sproščeni in lahki ali boleči in pod pritiskom? Naučimo se biti nežni z njim, ga sprejemati in poslušati znake, ki nam jih daje. Naj jih nemir in stres vsakdana ne preglasita.

    PREBERITE VEČ
  • Elektromagnetno sevanje – sprožilec Alzheimerjeve bolezni, raka in Parkinsonove bolezni?
    Znanje / 30. 07. 2019

    Brezžične elektronske naprave oddajajo sevanje, ki povzroča vrsto presnovnih motenj, iz katerih se lahko razvijejo nevrodegenerativne bolezni in rak. Na prisotnost elektronskih naprav v svoji neposredni bližini smo se tako navadili, da niti pomislimo ne več, kako pogosto smo izpostavljeni škodljivemu sevanju.

    PREBERITE VEČ

E-REVIJA AVITA

Brezplačni nasveti, dvakrat mesečno, o zdravem načinu življenja in akcijskih ponudbah.

  • This field is for validation purposes and should be left unchanged.